Na prihodnjih poletnih olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 2028 naj bi veljala popolna prepoved nastopa transspolnih športnikov. Mednarodni olimpijski komite (MOK) pod vodstvom nove predsednice Kirsty Coventry razpravlja o spremembi politike, ki bi odpravila možnost nastopa transspolnih žensk v vseh olimpijskih disciplinah.
Po trenutnih pravilih ima vsaka športna zveza pristojnost, da odloča, ali transspolne športnice lahko tekmujejo, če njihova raven testosterona ne presega določenega praga. Toda razprava v MOK naj bi šla v smer popolne prepovedi, kar bi pomenilo najostrejši ukrep do zdaj. Po navedbah virov iz olimpijskega gibanja naj bi bil to „smer poti“, ki jo novi vodstveni organ vidi kot način zaščite ženskih kategorij.
Takšen ukrep bi preprečil primere, kot je bil nastop novozelandske dvigovalke uteži Laurel Hubbard na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021, ko je prvič nastopila transspolna športnica v tej disciplini. Coventryjeva, nekdanja olimpijska prvakinja iz Zimbabveja, se je v svoji kampanji za predsednico MOK zavzemala za „ohranitev poštenih pogojev za ženske tekmovalke“.
Po poročanju virov se bo razprava nadaljevala še nekaj mesecev. Možno je, da bodo spremembe uradno potrjene šele po zimskih olimpijskih igrah v Italiji februarja 2026. Po nekaterih ocenah bi lahko trajalo od šest mesecev do enega leta, da bi bil novi pravilnik dokončno sprejet.
Takšna odločitev bi imela tudi politično dimenzijo. Ameriški predsednik Donald Trump je že februarja letos podpisal izvršni ukaz, ki transspolnim ženskam prepoveduje tekmovanje v ženskih športih v ZDA. Morebitna uskladitev olimpijske politike s tem ukrepom bi lahko zmanjšala napetosti med MOK in ameriško vlado v pripravah na igre v Los Angelesu.
Nejasnosti glede športnikov z razlikami v spolnem razvoju
Medtem ko se oblikuje politika glede transspolnih športnikov, ostajajo odprta vprašanja o športnikih z razlikami v spolnem razvoju (DSD). Gre za osebe z moškimi kromosomi, ki so bile vzgojene kot ženske. Primeri teh športnikov so v zadnjih letih sprožili številne razprave, zlasti po boksarskem turnirju na olimpijskih igrah v Parizu leta 2024.
Tedaj sta Alžirka Imane Khelif in Tajvanka Lin Yu-ting osvojili zlati medalji, potem ko sta bili leto prej diskvalificirani s svetovnega prvenstva zaradi neuspešno opravljenih testov za ugotavljanje spolne ustreznosti. Odločitev MOK, da jima dovoli nastop, je sprožila obsežne kritike, med drugim tudi znotraj same organizacije.
Po navedbah virov, ki jih navaja Daily Mail, v MOK razmišljajo o dodatnih spremembah pravil za športnike z DSD, vendar se soočajo z notranjim odporom. Delovna skupina, ki jo vodi direktorica MOK za medicino, zdravje in znanost dr. Jane Thornton, je članom komiteja prejšnji teden predstavila znanstveno analizo teh vprašanj, vendar dokončna odločitev še ni bila sprejeta.
MOK je v izjavi za britanski Daily Mail Sport poudaril, da razprave še potekajo in da izvršni odbor o spremembi pravil še ni odločal. „Delovna skupina nadaljuje z razpravami, nobena odločitev pa še ni bila sprejeta,“ so sporočili iz sedeža organizacije v Lozani.
O dokončnem predlogu naj bi razpravljali decembra, ko se bo zbral izvršni odbor MOK. Novi pravilnik bi, če bo sprejet, prvič v zgodovini olimpijskih iger izrecno prepovedal nastop vseh transspolnih športnikov v ženski kategoriji, pri čemer ostaja odprto vprašanje, kako bo urejen položaj tekmovalk z razlikami v spolnem razvoju.
Foto: Zajem zaslona X
