Skupina osmih držav znotraj OPEC+ je po zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu potrdila povečanje proizvodnje nafte, s katerim želi ublažiti pritisk na trg.
Do odločitve prihaja po tem, ko je Iran po začetku vojne konec februarja praktično zaprl Hormuško ožino – eno ključnih energetskih poti na svetu. Pred konfliktom je skozi ožino potekala približno petina svetovnega prometa nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.
Osem držav, in sicer Saudova Arabija, Rusija, Irak, ZAE, Kuvajt, Kazahstan, Alžirija in Oman, ki so bile neposredno izpostavljene iranskim povračilnim napadom, je na virtualnem srečanju 5. aprila potrdilo, da bodo maja proizvodnjo povečale za približno 206 tisoč sodov na dan.
Gre za odziv na naraščajoče cene in motnje v dobavi, vendar ne za opustitev dosedanje strategije omejevanja ponudbe.
Povečanje znotraj obstoječih omejitev
Napovedano povečanje je del širšega paketa prostovoljnih omejitev v višini 1,65 milijona sodov na dan, ki velja od aprila 2023. Ta se zdaj začne postopoma sproščati, vendar pod strogim nadzorom.
Države so jasno sporočile, da lahko ta proces kadarkoli ustavijo ali obrnejo, če bi razmere na trgu to zahtevale. V ozadju ostaja tudi dodatni sklop omejitev v višini 2,2 milijona sodov na dan, uveden novembra 2023, ki prav tako ostaja na voljo kot varovalni mehanizem.
To pomeni, da povečanje proizvodnje ne pomeni spremembe strategije, ampak prilagoditev znotraj obstoječega sistema.
Nadzor nad proizvodnjo ostaja
Države so ponovno potrdile zavezo k popolni skladnosti z dogovorjenimi kvotami. Posebej so izpostavile, da bodo kompenzirale presežno proizvodnjo od januarja 2024 naprej.
Izvajanje dogovorov spremlja skupni ministrski nadzorni odbor (JMMC), ki ostaja ključni instrument nadzora nad trgom.
V ospredju motnje in varnost oskrbe
Poleg proizvodnje so države neposredno opozorile na vpliv napadov na energetsko infrastrukturo in motenj v pomorskih poteh.
Takšni dogodki ne pomenijo le začasnih prekinitev, ampak lahko zaradi dolgotrajnih in dragih popravil vplivajo na razpoložljivost oskrbe v širšem obdobju. To povečuje nestanovitnost trga in otežuje stabilizacijo cen.
V tem kontekstu so izpostavile tudi pomen alternativnih izvoznih poti, ki so v zadnjem obdobju pomagale vsaj delno nadomestiti motnje v ključnih transportnih koridorjih.
Države bodo razmere spremljale mesečno, naslednje srečanje pa je napovedano za 3. maj.
