Pred šestdesetimi leti je Opel na avtomobilskem salonu IAA v Frankfurtu poskrbel za pravo revolucijo. Ob svetovni premieri Kadetta B je javnosti predstavil tudi svoj prvi konceptni avtomobil, Experimental GT. Oba modela sta požela navdušenje, saj je bil GT tehnično zasnovan prav na osnovi Kadetta B.
Pri Oplu poudarjajo, da je „Kadett B popolnoma ujel duh časa in presegel uspeh prve generacije“. Postal je prvi milijon prodani Oplov model, s čimer je znamka utrdila položaj v kompaktnem razredu.
Kadett B je ob prihodu na trg leta 1965 prinesel bistveno več prostora, udobja in varnosti kot predhodnik. Na voljo je bil kot dvo- in štirivratna limuzina, trivratni karavan ter kupe. Medosna razdalja in širina vozila sta se povečali, kar je občutno izboljšalo notranjost, prtljažnik pa je nudil 337 litrov prostornine. „Za doplačilo le 100 nemških mark je Kadett ponujal bistveno več kot predhodnik,“ so takrat zapisali strokovnjaki.
Oglaševalski slogani, kot sta „Opel Kadett – skratka OK“ in znameniti „Opel Kadett. Das Auto“, so natančno odražali podobo avtomobila v očeh kupcev.
Gill Coupé in Rallye-Kadett – športni simboli
Oplovi oblikovalci so poskrbeli tudi za dinamično plat. Kupe z rahlo nagnjenim zadkom je hitro dobil vzdevek „Gill Coupé“ zaradi značilnih treh rež v B-stebričku, ki so postale oblikovalska ikona. Še več pozornosti pa je pritegnil Rallye-Kadett, cenovno dostopen športni avtomobil z mat črnim pokrovom motorja, ki je bil sprva na voljo z 1,1-litrskim motorjem in nato z močnejšim 1,9-litrskim agregatom.
„Mat črn pokrov motorja ni bil oblikovalski trik, temveč rešitev pred bleščanjem voznika na soncu,“ pojasnjujejo pri Oplu. Rallye-Kadett je postal uspešnica v svetu motošporta – samo leta 1968 je na 238 dirkah dosegel 222 zmag v svojem razredu, med drugim tudi prestižno zmago na reliju Monte Carlo.
Olympia – prestižna različica na osnovi Kadetta
Leta 1967 je Opel predstavil Olympio A, luksuznejšo različico, zasnovano na Kadettu B. „Olympia je logična nadaljevanje uspešnega koncepta Kadetta navzgor,“ so takrat zapisali v uradnih gradivih. Odlikovala jo je bogatejša oprema, oblazinjena armaturna plošča, kromirani detajli in pravokotni žarometi, s čimer je zapolnila vrzel med Kadettom in večjim Rekordom.
Kadett B je bil do konca proizvodnje na voljo v osmih karoserijskih izvedbah in s štirimi motorji – od 1,1- do 1,9-litrskega štirivaljnika. Posebno poglavje pa piše njegova pionirska vloga pri elektrifikaciji. Na njegovi osnovi sta nastala hibridni testni avtomobil Stir-Lec I (1969) ter povsem električni Kadett XEP (1970). Opel je tako že pred več kot pol stoletja raziskoval alternative klasičnemu pogonu.
Ko je julija 1973 Kadett B zapustil proizvodne trakove, je bil že resničen „svetovni avtomobil“, saj so ga prodajali v več kot 120 državah. Njegovo tradicijo danes nadaljuje Astra, ki ostaja osrednji model Oplove ponudbe v kompaktnem razredu. Na voljo je kot kombilimuzina in karavan Sports Tourer, kupci pa lahko izbirajo med najširšim naborom pogonov v zgodovini znamke – od motorjev z notranjim zgorevanjem do priključnih hibridov, 48-voltnih hibridov in povsem električne Astre.
Tehnični podatki Opel Astra (WLTP)
| Model | Poraba (l/100 km ali kWh/100 km) | Emisije CO₂ (g/km) | Oznaka CO₂ |
| Astra | 5,0–6,0 l/100 km | 127–135 | D |
| Astra Hybrid 48V | 4,9–5,0 l/100 km | 109–112 | C |
| Astra Plug-in Hybrid | 12,7–17,7 kWh + 1,3–2,3 l | 30–52 | B |
| Astra Electric | 15,4–15,6 kWh/100 km | 0 | A |
Opel bo tradicijo konceptnih vozil nadaljeval tudi letos. Na sejmu IAA Mobility 2025 bo razkril nov razstavni avtomobil, ki bo po napovedih proizvajalca zaznamoval 60-letnico njihovega oblikovalskega inženirskega poguma.
Kot so sporočili iz Rüsselsheima, bo „IAA Mobility 2025 ponudil vpogled v prihodnost kompakta, ki bo združeval dediščino Kadetta z inovacijami električne dobe“.
Foto: Opel/Stellantis
