OpenAI sodeluje pri naložbi v višini 252 milijonov dolarjev v novo ustanovljeni Merge Labs, raziskovalni laboratorij za razvoj vmesnikov med možgani in računalniki (BCI), ki ga je soustanovil tudi Sam Altman. Pri financiranju sodelujejo še Bain Capital ter Gabe Newell, soustanovitelj podjetja Valve.
Cilj novega laboratorija je v naslednjih 10 letih razviti tehnologije, ki bi omogočale neposredno povezovanje bioloških možganskih signalov z umetno inteligenco. Prve rešitve so usmerjene v medicinsko uporabo, dolgoročno pa tudi v širšo potrošniško rabo.
Za razliko od nekaterih obstoječih projektov na področju BCI Merge Labs ne stavi na kirurško vgrajene elektrode v možgansko tkivo. Raziskovalci razvijajo sistem, ki bi za interakcijo z nevroni uporabljal molekularne mehanizme, za prenos podatkov pa globoki ultrazvok.
Takšen pristop bi omogočil zaznavanje in posredovanje nevronskih signalov brez invazivnih posegov, kar je ključno tako z vidika varnosti kot tudi širše uporabe tehnologije zunaj kliničnih okolij. Dolgoročni cilj je razvoj neinvazivnih, a hkrati dovolj zmogljivih vmesnikov za stabilno in hitro komunikacijo med človekom in računalnikom.
OpenAI ne prispeva le kapitala, temveč tudi jedrne modele
V OpenAI poudarjajo, da njihova vloga ne bo omejena zgolj na finančno podporo. Podjetje namerava Merge Labsu zagotoviti tudi prilagojene modele umetne inteligence in programske sisteme, namenjene obdelavi in razlagi možganskih signalov.
Po načrtih naj bi bili ti modeli optimizirani za neposredno interpretacijo kompleksnih nevronskih vzorcev, kar bi omogočilo bolj naravne oblike interakcije med človekom in umetno inteligenco. Programska infrastruktura OpenAI in strojni razvoj Merge Labsa naj bi se zato razvijala vzporedno in usklajeno.
Tekma z Neuralinkom in vprašanja upravljanja
Nova naložba dodatno izpostavlja tekmovalnost med Samom Altmanom in Elonom Muskom, katerega podjetje Neuralink razvija invazivne možganske vsadke. Medtem ko se Neuralink osredotoča na kirurško nameščene naprave, Merge Labs cilja na popolnoma neinvazivne rešitve, kar predstavlja drugačno tehnološko in regulativno pot.
Hkrati pa dejstvo, da OpenAI vlaga v podjetje, ki ga je soustanovil tudi njegov izvršni direktor, odpira vprašanja o upravljanju in morebitnih navzkrižjih interesov. Pojavljajo se tudi razprave o tem, komu bodo v prihodnje pripadale ključne pravice do morebitnih prebojnih nevronskih tehnologij, če bi se te izkazale za uspešne in komercialno uporabne.
V OpenAI teh pomislekov niso podrobneje komentirali, poudarjajo pa, da projekt vidijo kot dolgoročno strateško naložbo v razvoj novih načinov interakcije med človekom in umetno inteligenco, ki bi lahko bistveno spremenili način uporabe digitalnih tehnologij.
