Z iztekom pogodbe New START so Združene države Amerike in Rusija ostale brez zadnjega veljavnega okvira, ki je omejeval največja jedrska arzenala na svetu in hkrati omogočal nadzor nad njuno velikostjo. Sporazum se je iztekel ob polnoči, s čimer se je končalo več kot desetletje formalnega nadzora nad strateškim jedrskim orožjem med državama.
Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem sporočil, da obstoječega sporazuma ne namerava podaljšati. Na družbenem omrežju Truth Social je zapisal, da bi morali jedrski strokovnjaki začeti delo na novem, izboljšanem in posodobljenem dogovoru, ki bi po njegovih besedah lahko veljal dolgoročno. Konkretnih elementov, ki bi jih takšen sporazum vseboval, ni navedel.
New START je bil podpisan leta 2010 in je začel veljati leto pozneje. Obe državi je zavezoval k omejitvi števila nameščenih jedrskih bojnih glav, medcelinskih balističnih raket, raket, izstreljenih s podmornic, ter težkih bombnikov, namenjenih nošenju jedrskega orožja. Poleg številčnih omejitev je sporazum vseboval tudi mehanizme preverjanja, izmenjave podatkov in terenskih inšpekcij, ki so zagotavljali preglednost in predvidljivost.
Veljavnost sporazuma je bila sprva omejena na deset let, z možnostjo enkratnega petletnega podaljšanja, ki je bilo dogovorjeno v času administracije Joeja Bidna. Po izteku tega obdobja pa novega dogovora ni bilo doseženega. Rusija je sicer jeseni izrazila pripravljenost, da bi še vsaj leto dni spoštovala ključne omejitve, če bi se za enak pristop odločil tudi Washington, vendar do formalnega dogovora ni prišlo.
Iz Kremlja so ob izteku pogodbe sporočili, da konec New START obžalujejo, ob tem pa poudarili, da bo Rusija ohranila previden in odgovoren pristop k vprašanjem strateške stabilnosti.
Oslabljeno izvajanje in vse večje nezaupanje
V zadnjih letih je izvajanje sporazuma postajalo vse bolj zapleteno. Terenske inšpekcije so bile najprej prekinjene zaradi pandemije covida-19, nato pa je Rusija leta 2023, ob naraščajočih napetostih zaradi vojne v Ukrajini, začasno ustavila svoje sodelovanje v sporazumu. Posledično je prenehala zagotavljati podatke in obvestila, ki jih je dogovor predvideval, ZDA pa so se odzvale z enakim ukrepom.
Ameriško zunanje ministrstvo je v letošnjem poročilu kongresu navedlo, da ZDA zaradi pomanjkanja podatkov niso mogle zanesljivo preveriti, ali Rusija spoštuje omejitve glede števila nameščenih bojnih glav. Ob tem je bilo ocenjeno, da morebitna manjša preseganja ne predstavljajo neposredne grožnje nacionalni varnosti, vendar je bil nadzorni režim ocenjen kot resno oslabljen.
Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da sta obe državi tudi v tem obdobju večinoma spoštovali temeljne omejitve, kar kaže, da je sporazum, četudi okrnjen, še vedno prispeval k določeni stopnji stabilnosti.
Spremenjeno varnostno okolje
Od podpisa New START se je globalno varnostno okolje bistveno spremenilo. Ruska invazija na Ukrajino, poglabljanje geopolitičnih rivalstev in postopni razpad več mehanizmov nadzora nad orožjem so prispevali k večji nestabilnosti. Hkrati se je okrepila vloga Kitajske, ki v zadnjih letih pospešeno širi in modernizira svoj jedrski arzenal, čeprav ta ostaja manjši od ameriškega in ruskega.
Trump je večkrat poudaril, da bi morala biti Kitajska vključena v vsak prihodnji sporazum o nadzoru jedrskega orožja. Ameriško obrambno ministrstvo pa ocenjuje, da Peking za zdaj ne kaže interesa za takšne pogovore. Rusija je medtem razvila nove jedrske sisteme, ki ne bi nujno sodili v okvir prejšnjega sporazuma, kar dodatno zapleta morebitna prihodnja pogajanja.
Negotovi obeti po izteku sporazuma
Strokovne ocene opozarjajo, da bi lahko ZDA in Rusija brez veljavnega sporazuma postopno povečevali število jedrskih bojnih glav in izstrelitvenih sistemov, kar bi povečalo tveganje napačnih presoj, tehničnih nesreč in nenamerne eskalacije, zlasti v kriznih razmerah. Hkrati bi lahko to spodbudilo tudi druge države, predvsem Kitajsko, k hitrejšemu povečevanju lastnih zmogljivosti.
Čeprav Trump namiguje na možnost novega dogovora, poznavalci opozarjajo, da bi bila pogajanja v trenutnem političnem in varnostnem okolju izjemno zahtevna. Takšen proces bi zahteval leta tehničnega dela, obnovo zaupanja in stabilne diplomatske kanale, ki trenutno niso vzpostavljeni.
Na povečana tveganja opozarjajo tudi znanstveniki, ki spremljajo simbolno uro sodnega dne. Ta je bila nedavno nastavljena na 85 sekund do polnoči, pri čemer je bil iztek pogodbe New START izpostavljen kot eden ključnih dejavnikov za poslabšanje globalne varnostne slike.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
