Komisija za nadzor javnih financ se je seznanila s predlogom proračunov za prihodnji dve leti. Predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič sta že v ponedeljek na izredni seji državnega zbora predstavila ključne številke: prihodki za leto 2026 naj bi znašali 15,6 milijarde evrov, poraba pa 17,7 milijarde. Leto pozneje se pričakuje 16 milijard evrov prihodkov in 18,1 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj bi tako znašal okoli 2,1 milijarde evrov oziroma med 2,8 in 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.
Komisija je začela obravnavo kot prvo izmed delovnih teles. Razprave bodo potekale do prihodnjega tedna, zadnji pa se bo s predlogi seznanil odbor za finance, ki bo pred glasovanjem pripravil dopolnjen predlog za leto 2027.
Razpravo je zaznamovala predvsem kritika opozicije, navaja MMC RTV SLO. Poslanec NSi Jernej Vrtovec je izpostavil, da se načrtovani primanjkljaj za leto 2026 zvišuje za 890 milijonov evrov in je najvišji po obdobju epidemije, če izvzamemo posledice poplav iz leta 2023. Opozoril je, da vlada porablja bistveno več sredstev kot pred tremi leti, ko je bilo porabe za 14 milijard evrov, zdaj pa se načrtuje 18 milijard. Po njegovih besedah ljudje pri tem ne živijo bolje, saj so stroški za energijo in hrano vse višji, do zdravstvenih storitev pa ne pridejo hitreje.
Dotaknil se je tudi obvezne božičnice, ki je predvidena že za letos. Menil je, da bi morala ostati prostovoljna nagrada delodajalcev, v nasprotnem primeru pa pomeni le dodatno breme za gospodarstvo in novo zadolževanje države.
Na seji je opozorila tudi Eva Irgl iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. Po njenem mnenju je gospodarstvo že preveč obremenjeno, zato bi morali iskati ukrepe za razbremenitev, ne pa uvajati nove obveznosti. Podobno je razmišljal tudi Janez Cigler Kralj (NSi), ki je posebej izpostavil vprašanje dolgotrajne oskrbe. Kot je dejal, se sredstva za to že zbirajo, storitev pa še vedno ni, zato obstaja tveganje, da bi jih vlada lahko uporabila za druge namene, med drugim tudi za izplačilo božičnice.
Odgovor finančnega ministrstva
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je poslancem zagotovila, da vlada proračun pripravlja s skrbnostjo in zavedanjem, da je “denar plaha ptica”. Dodala je, da se v kriznih obdobjih poraba ne sme zniževati na račun investicij. Po njenih besedah so vlaganja, ki prinašajo višjo dodano vrednost, dolgoročno produktivna in spodbujajo gospodarsko rast. Spomnila je, da javne investicije v Sloveniji predstavljajo pet odstotkov BDP-ja, kar državo uvršča med vodilne v EU.
Vlada se je že seznanila z osnutkom proračunskega načrta za leto 2026, ki ga bo poslala Evropski komisiji. V njem je predviden javnofinančni primanjkljaj v višini 2,8 odstotka BDP-ja.
Na ministrstvu za finance so poudarili, da Slovenija z upoštevanjem posebne obrambne klavzule izpolnjuje fiskalno pravilo. Kot izhaja iz dokumenta, bodo prihodnje leto prednost imela vlaganja v obrambo, zdravstvo, energetsko oskrbo, prometno infrastrukturo in dostopna stanovanja. Nadaljevala se bo tudi obnova po poplavah iz leta 2023 ter črpanje sredstev evropske kohezijske politike.
MMC RTV SLO navaja, da naj bi javnofinančni primanjkljaj v letu 2025 znašal 2,4 odstotka BDP-ja, predvsem zaradi plačne reforme, višjih investicij in dodatnih stroškov za zdravstvo in pokojnine. Leta 2026 bi se povečal na 2,8 odstotka BDP-ja, brez dodatnih obrambnih izdatkov pa bi ostal okoli 2,4 odstotka. Državni dolg, ki trenutno znaša 66 odstotkov BDP-ja, naj bi v naslednjih dveh letih ostal pod to mejo.
Foto: Pixabay
