[STA] – V opoziciji so do predloga proračunov za prihodnji dve leti, katerih obravnavo je danes začel DZ, kritični. Opozarjajo na visoko inflacijo in negotove geopolitične razmere ter pogrešajo ustrezen odziv vlade. Opozarjajo predvsem na visoko porabo in zadolževanje. Koalicijskim strankam se zdita odraz jasne razvojne usmeritve in javnofinančne trdnosti
Suzana Lep Šimenko (SDS) v dokumentih, ki ju je uvodoma predstavil finančni minister Klemen Boštjančič, pogreša razvoj in resne ukrepe, ki bi Slovenijo vodili naprej. “Skupaj se bo Slovenija v dveh letih zadolžila za več kot 11 milijard evrov, in to ne za razvoj, ampak za tekočo porabo, birokracijo, refinanciranje dolga, vladno komuniciranje in javni sektor,” je dejala.
Leta 2026 naj bi se odhodki v primerjavi z zdaj veljavnim proračunom povečali za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov, leta 2027 naj bi porasli na 18,1 milijarde evrov. To je fiskalna spirala, ki ji ni videti konca, je opozorila Lep Šimenko in ugotovila, da investicije stagnirajo, prav tako črpanje evropskih sredstev, javni dolg pa raste. “V proračunu ni videti niti enega resnega reformnega ukrepa, ni ukrepov za razbremenitev gospodarstva, ni ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti, ni ukrepov za povečanje produktivnosti. Vlada povečuje le izdatke,” je dejala.
V poslanski skupini nepovezanih poslancev po besedah Anžeta Logarja v predlogu proračunov vidijo “vzrok in posledico neke neučinkovite vlade zgrešenih prioritet in priložnosti”. Opomnil je, da živimo v času, ko “inflacija znižuje prihranke državljanov, ko se država in gospodarstvo soočata z ohlajevanjem in ko geopolitične razmere ne govorijo v prid rokohitrskim prebliskom predsednika vlade”.
V takšnih časih bi pričakoval proračun, ki krepi odpornost države, spodbuja gospodarstvo in zagotavlja dolgoročno stabilnost, a kot je dejal, danes obravnavana predloga tega ne izpolnjujeta. “Nasprotno. Kažeta na nevarno nadaljevanje politike visoke porabe in zadolževanja,” je ocenil.
‘Država mora biti socialna’
Tudi Jožef Horvat (NSi) je povedal, da poslanci njegove poslanske skupine proračunov ne bodo podprli. Država mora biti socialna – to smo zapisali tudi v slovensko ustavo -, a najboljša socialna politika je tista politika, ki spodbuja gospodarske aktivnosti, je dejal. Tega pa iz proračunskih dokumentov ni razbrati.
Horvat je opozoril, da konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja že več let hromi davčna politika, ki se je v zadnjih treh letih še poslabšala. Povečale so se tudi birokratske obremenitve, predvidljivost vladnih odločitev pa se je zmanjšala, je dodal.
Vlada je uspela proračuna utemeljiti na štirih stebrih, ki jim v koaliciji dajejo poseben poudarek, pa je bila zadovoljna Andreja Kert (Svoboda). Ti stebri so socialna država, vlaganje v znanje, investicije v proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo ter odpornost, varnost in obramba, je naštela.
Vlada je v proračunih predvidela izpeljavo projektov, ki si jih je koalicija zadala na začetku mandata in jih v minulih letih uspešno zagnala, je povedala in izrazila zadovoljstvo, da se hkrati sledi cilju javnofinančne stabilnosti. “V času, ko se številne evropske države vedno bolj spoprijemajo z negotovostjo in upočasnjevanjem rasti, Slovenija ostaja med tistimi državami, ki ohranjajo pozitivno smer,” je dejala Kert.
Razvojne usmeritve
Tudi po mnenju Soniboja Knežaka (SD) sta proračuna vredna podpore, saj vsebujeta jasne razvojne usmeritve. “V SD v obeh proračunih prepoznavamo več pomembnih in spodbudnih premikov,” je dejal in med drugim omenil stabilno javnofinančno sliko, krepitev vlaganj v zdravstvo, povečanje sredstev za znanost in raziskave, visoko povprečnino za občine ter nadpovprečno rast sredstev za okolje, energetsko prenovo, vodno infrastrukturo in obnovljive vire energije. “Visoki prihodki iz evropskih sredstev omogočajo varnejši, hitrejši in za državo cenejši razvoj,” je še dejal.
Poslancem Levice se zdi pomembno, da proračuna ohranjata visoko financiranje ministrstva za solidarno prihodnost. To ministrstvo izvaja dve reformi, ki bosta dolgoročno preoblikovali slovensko socialno državo – reformo dolgotrajne oskrbe in reformo stanovanjske politike, je spomnil Milan Jakopovič (Levica). Ta sredstva po njegovih besedah niso zgolj strošek, pač pa naložba v socialno varnost in kakovost življenja.
Spomnil je še, da se zagotavlja višja nadomestila za brezposelnost, redno usklajevanje socialnih in družinskih prejemkov, okrepljene programe zaposlovanja ter večjo podporo starejšim in invalidom. “A proračun razkrije tudi resno protislovje: obrambni izdatki rastejo veliko hitreje kot ostali,” je pripomnil.
Poslanci bodo v nadaljevanju seje razpravljali še o predlogu vsakega proračuna posebej. Nato imajo na dnevnem redu še preostale proračunske dokumente, glasovali pa bodo predvidoma v sredo.
Foto: Vlada RS Flickr
