Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán trdi, da Evropska unija načrtuje sprejem Ukrajine do leta 2027, in to z namenom, da bi ji omogočila dostop do naslednjega sedemletnega proračuna Unije. Kot je dejal, bi takšna odločitev po njegovem mnenju pomenila preusmeritev sredstev, ki bi sicer pripadala državam srednje Evrope.
Orbán se sklicuje na dokument, ki naj bi ga voditelji prejeli na zadnjem vrhu EU in v katerem naj bi bil opisan časovni okvir za članstvo Ukrajine. Po njegovih besedah bi bila vključitev do leta 2027 ključna zato, ker se novi večletni finančni okvir Evropske unije začne leta 2028. „Ukrajino želijo sprejeti leta 2027, ker ji želijo zagotoviti sredstva iz naslednjega sedemletnega proračuna, kar bi pomenilo, da bi bil ta denar odvzet nam, srednjeevropskim državam,“ je dejal Orbán.
Madžarski premier je znova ponovil svoje nasprotovanje članstvu Ukrajine v EU in izrazil dvom o varnostnih argumentih v prid širitvi. Po njegovem mnenju Ukrajina ne krepi varnosti Evrope, temveč Unijo „vleče v vojno“. Ob tem je poudaril, da obramba Evrope po njegovem prepričanju ne temelji na ukrajinsko-ruski meji, temveč na mejah zveze Nato.
„Sredstva, ki jih namenjamo ali jih nameravamo nameniti Ukrajini, bi morala biti usmerjena v razvoj obrambnih zmogljivosti evropskih držav,“ je dejal Orbán in dodal, da bi Ukrajina zaradi varnostnih razlogov po njegovem mnenju morala ostati med dvema blokoma.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski medtem vztraja pri cilju, da se Ukrajina Evropski uniji pridruži do leta 2027. Budimpešta je ena redkih prestolnic, ki temu časovnemu okviru odkrito nasprotuje.
Orbánove izjave je treba razumeti tudi v kontekstu notranjepolitičnih razmer na Madžarskem. V državi se približujejo volitve, pri čemer vprašanje Ukrajine in odnosa do Evropske unije predstavlja eno osrednjih političnih tem. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Orbánova stranka Fidesz trenutno zaostaja za opozicijsko stranko Tisza.
Po anketi, ki jo je izvedla družba Zavecz Research in jo je objavil madžarski portal Telex, ima Tisza med opredeljenimi volivci 49 odstotkov podpore, Fidesz 39 odstotkov, skrajno desna stranka Mi Hazánk pa 5 odstotkov.
