Madžarski premier Viktor Orbán je v petek sporočil, da bo njegova vlada vložila pritožbo na Sodišče EU zaradi novega evropskega načrta, ki predvideva postopno ukinitev uvoza ruske energije do leta 2027. V nastopu na madžarskem državnem radiu je poudaril, da želi Bruselj „obiti pravico veta pri sankcijah“ in namesto tega uporabiti trgovinska pravila. Ukrepe je označil za kršitev evropskega prava in dodal, da bo Madžarska „uporabila vsa pravna sredstva“.
Madžarska, ki nima dostopa do morja, je zaradi svoje energetske strukture med najbolj odvisnimi od ruskih fosilnih goriv v EU. Po invaziji Moskve na Ukrajino leta 2022 je vztrajno zahtevala izjeme in večkrat zavrnila predloge sankcij proti ruski energiji. Kot navaja Euronews, Orbánova vlada trdi, da bi nenadna prekinitev oskrbe pomenila resno grožnjo za madžarsko gospodarstvo.
Orbán je prejšnji teden obiskal Washington, kjer se je srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Po vrnitvi je madžarskim medijem dejal, da je Madžarska „prejela popolno izvzetje“ iz ameriških sankcij, ki se nanašajo na dve ruski energetski podjetji. Pojasnil je, da sankcije ne bodo veljale za ruski plin, ki na Madžarsko prihaja prek plinovoda Turški tok, in za nafto iz plinovoda Družba.
Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo, da se je Budimpešta v zameno zavezala k nakupu utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA. Ocenjena vrednost dogovorjenih pogodb znaša približno 600 milijonov dolarjev. Po besedah ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia bo izjema trajala eno leto.
Orbán je zasluge za dogovor pripisal „osebnemu odnosu“ s Trumpom in poudaril, da bo izjema veljala, dokler bosta oba na položaju. Madžarski premier ob tem vztraja, da je nadaljnji dostop do ruskih energentov „ključen“ za stabilnost njegove države, čeprav nekateri evropski analitiki opozarjajo, da je takšna ocena pretirana.
Evropski časovni načrt za opuščanje ruske energije
Evropska unija je v začetku maja določila časovnico za postopno opuščanje vseh oblik ruskih energentov. Prva faza predvideva prepoved sklepanje novih in kratkoročnih pogodb za nakup ruskega plina do konca leta 2025. Druga faza pa zahteva prekinitev dolgoročnih pogodb – teh je približno dve tretjini – do konca leta 2027.
Ob tem je EU napovedala dodatne ukrepe za omejevanje t. i. sence flote, ki prikrito prevaža rusko nafto, ter za zaostavitev uvoza ruskega urana in jedrskih materialov. Vsaka država bo morala Bruslju predložiti nacionalni načrt, v katerem bo opredeljeno, kako bo iz svoje energetske mešanice izločila ruski plin, nafto in jedrske vire.
Statistični podatki kažejo, da je EU lani za ruske fosilne energente porabila približno 23 milijard evrov, kar je preseglo skupno vojaško pomoč Ukrajini. Prav ta neskladja so med članicami povzročala dolgotrajna trenja, saj številne države – ob pritisku Kijeva – zagovarjajo popolno prekinitev energetskih vezi z Moskvo.
Del Evrope zahteva ostrejše ukrepe, Madžarska ostaja odločno proti
Na začetku leta je skupina 10 držav, med njimi Češka, Danska, Estonija, Litva, Poljska in Švedska, v skupnem pismu pozvala k popolni prepovedi uvoza ruskega plina, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom. V pismu so izpostavile, da je „ruski energetski prihodek tesno povezan z vojnimi prizadevanji“.
Madžarska in Slovaška sta temu pristopu nasprotovali. Opozarjata, da bi sankcije, zlasti pri plinu in nafti, močno prizadele njuni gospodarstvi in po njunem mnenju zmanjšale konkurenčnost evropskega trga.
Orbán je ob obljubi pravnega izziva napovedal, da Budimpešta „preučuje še druge možnosti“, s katerimi bi se izognila postopnemu opuščanju ruskih energentov po evropskem načrtu, vendar podrobnosti ni razkril.
[Foto: Official White House Photo by Daniel Torok]
