Madžarski premier Viktor Orban je na protivojnem shodu v Miškolcu opozoril, da se Evropa po njegovih besedah postopno vse bolj vključuje v vojno v Ukrajini. Kot je dejal, je osrednja naloga njegove vlade preprečiti, da bi se v konflikt neposredno ali posredno vključila tudi Madžarska. Opozoril je, da to po njegovem ne zahteva le političnih izjav, temveč dolgoročno in dosledno zunanjo politiko, poroča Anadolu.
Orban je v govoru spomnil na zgodovinske izkušnje države in poudaril, da Madžarska v preteklosti ni uspela ostati zunaj obeh svetovnih vojn, čeprav so takratni voditelji, kot je dejal, želeli ohraniti nevtralnost. „Želeli smo ostati zunaj, a nam ni uspelo. Zato je danes ključno vprašanje, ali nam to lahko uspe zdaj. Verjamem, da je mogoče,“ je zapisal tudi na družbenem omrežju X.
Premier je orisal, kar je označil kot zaporedje korakov, s katerimi se po njegovem mnenju Evropa približuje neposredni vpletenosti. „Najprej čelade, potem vojaške zaloge, nato orožje in zdaj pogovori o pošiljanju vojakov. Tako nas vlečejo v vojno,“ je dejal in opozoril tudi na razprave o ponovni uvedbi vpoklica v posameznih državah EU ter na možnost napotitve zahodnih sil v Ukrajino.
Ob tem je poudaril, da Madžarska po njegovih besedah Ukrajini ne pošilja ne orožja ne finančne pomoči za vojaške namene. Namesto tega, kot je dejal, vlada gradi mednarodna partnerstva, ki naj bi ji omogočila, da se upre pritiskom za spremembo te politike. „Naše mednarodne odnose gradimo tako, da se Madžarska lahko izogne tej vojni,“ je dodal.
Osebna odgovornost in izkušnje v zunanji politiki
Orban je v govoru izpostavil tudi lastno politično odgovornost in dolgoletne izkušnje. „Potrebujem vse svoje znanje, vse svoje izkušnje, vseh svojih 35 let zunanjepolitičnega dela, da to državo obvarujem pred tem,“ je dejal. Pri tem je dodal, da takšne naloge po njegovih besedah ni mogoče zaupati neizkušenim ali neodgovornim akterjem.
Premier je s tem nadaljeval ostro kritiko tistih političnih sil, ki po njegovem mnenju podcenjujejo tveganja, povezana z zaostrovanjem konflikta, in zagovarjajo bolj aktivno vlogo Evrope v vojni.
Povezava med mirom in domačo politično stabilnostjo
Sporočilo z shoda je imelo tudi jasno notranjepolitično razsežnost. Orban je nagovoril volivce pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami in poudaril, da je stabilna vlada po njegovem mnenju predpogoj za ohranjanje miru in varnosti v državi. „Zdaj ni čas za igre na srečo,“ je dejal in dodal, da Madžarska potrebuje „varen odgovor“.
V tem kontekstu je neposredno pozval k podpori stranki Fidesz in povezal vprašanje zunanje politike z domačo politično stabilnostjo. Po njegovih besedah bi politična negotovost lahko oslabila sposobnost države, da se upre pritiskom iz tujine in ohrani svojo dosedanjo linijo glede vojne v Ukrajini.
Odstopanja od večinske politike EU
Madžarska že dlje časa zavzema drugačno stališče do vojne kot večina držav članic EU. Budimpešta je večkrat zadržala ali upočasnila skupne evropske odločitve, povezane s finančno in vojaško podporo Ukrajini ter s sankcijami proti Rusiji. Takšna drža je v Bruslju pogosto tarča kritik, hkrati pa povzroča napetosti v odnosih z drugimi članicami.
Oblasti v Budimpešti vzdržujejo tudi tesnejše stike z Moskvo, zlasti na področju energetike, kar po navedbah madžarske vlade izhaja iz potrebe po stabilni in cenovno dostopni oskrbi z energenti. Evropske institucije in več držav članic pa takšno politiko razumejo kot odmik od skupnega evropskega pristopa do Rusije.
Parlamentarne volitve na Madžarskem so predvidene za april 2026, kampanja pa se vse bolj vrti tudi okoli vprašanja vojne v Ukrajini in odnosa države do Evropske unije. Orban v svojih nastopih vse pogosteje povezuje zunanjepolitične teme z vprašanjem nacionalne suverenosti in varnosti ter poudarja, da želi Madžarsko obdržati zunaj neposrednega konflikta.
Po njegovih besedah je trenutek resen in ne dopušča improvizacije. Kot je dejal, je po njegovem nujno jasno razlikovati med tistimi, ki zagovarjajo nadaljnjo stopnjevanje, in tistimi, ki po njegovem mnenju skušajo ohraniti državo zunaj vojne ter zmanjšati tveganja za prebivalstvo in gospodarstvo.
