Osem držav EU oblikovalo koalicijo za pripravljenost na krize
Osem držav Evropske unije, in sicer Belgija, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Luksemburg, Nizozemska in Švedska so uradno ustanovile novo koalicijo za krepitev pripravljenosti na krize.
Pobuda, imenovana “Evropska koalicija za civilno pripravljenost in odpornost”, si prizadeva za bolj usklajeno in učinkovito odzivanje na različne grožnje, od naravnih nesreč do kibernetskih napadov in hibridnih groženj. Namen koalicije je okrepiti odpornost Evrope na krize, ki vse pogosteje presegajo državne meje in zahtevajo skupen pristop.
Enotna strategija za različne grožnje
Države članice koalicije so se zavezale k izvajanju Strategije unije za pripravljenost, ki jo je predlagala Evropska komisija pred dvema mesecema. Ta strategija poudarja potrebo po usklajenem delovanju med državami članicami, saj se stopnje pripravljenosti na krize po državah močno razlikujejo, predvsem zaradi različnih ocen groženj, povezanih z geografsko lego.
Po poročanju Euronews so ministri na srečanju poudarili, da morajo države in institucije EU sodelovati, da bi se učinkovito spopadle z vse bolj zapletenimi krizami, ki vključujejo tako naravne kot človeške dejavnike. Koalicija si prizadeva za izboljšanje obstoječih sistemov, kot sta Center za usklajevanje odziva na izredne razmere (ERCC) in Enotna zmogljivost za analizo obveščevalnih podatkov (SIAC).
Poleg tega koalicija načrtuje tesnejše sodelovanje med civilnimi in vojaškimi odzivnimi enotami, vključno s povezovanjem z Natom. Po navedbah Euro Weekly News se koalicija osredotoča na priprave na različne scenarije, kot so izpadi električne energije, poplave ali celo tuji napadi. Države so se dogovorile, da bodo ukrepe izvajale le v primeru, ko prostovoljni dogovori ne bodo zadostovali in bo EU uradno razglasila krizno stanje.
Redna srečanja in širitev koalicije
Koalicija načrtuje srečanja dvakrat letno, naslednje bo potekalo na Švedskem. Po poročilih obstaja zanimanje za pridružitev tudi drugih držav, kot sta Nemčija in Poljska, kar bi lahko še okrepilo pobudo. Skupina bo delovala na podlagi skupne agende, ki bo vključevala praktične ukrepe za izboljšanje pripravljenosti in odpornosti.
Med drugim se zavzemajo za izboljšanje komunikacije in usklajevanja med državami članicami, kar naj bi omogočilo hitrejše in učinkovitejše odzivanje na krize.
Pobuda odraža vse večjo zaskrbljenost v Evropi zaradi naraščajočih groženj, kot so podnebne spremembe, kibernetski napadi in geopolitične napetosti. Države, ki so geografsko bližje Rusiji, kot so Finska, Estonija in baltske države, že imajo razvite sisteme za pripravljenost na krize, kar služi kot zgled za druge članice.
Navdih iz skandinavskih držav
Pobuda delno črpa navdih iz skandinavskih držav, kjer so že uveljavljene prakse za pripravo gospodinjstev na krizne razmere.
Na primer, Švedska je novembra 2024 gospodinjstvom razdelila posodobljeno knjižico z naslovom “V primeru krize ali vojne”, Finska pa spodbuja shranjevanje zalog za vsaj 72 ur. Te prakse so postale model za širšo evropsko strategijo, ki poudarja pomen samooskrbe in pripravljenosti na ravni posameznikov in skupnosti.
Ana Koren
Portal24; Foto: Pixabay/USA-Reiseblogger
