Avstralija je kot prva država na svetu uvedla zakonsko prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 16 let. Od srede opolnoči imajo TikTok, Instagram, Facebook, YouTube in druge večje platforme nalogo blokirati mladoletne uporabnike, sicer jim v skladu z novo zakonodajo grozijo visoke globe. Ukrep je v mednarodnem prostoru sprožil veliko pozornosti, saj številne vlade razmišljajo o podobnih omejitvah zaradi vpliva družbenih omrežij na dobrobit otrok.
Vladna odločitev neposredno zadeva več sto tisoč mladostnikov. Po podatkih platforme Instagram ima samo med 13 in 15 let v Avstraliji okoli 350.000 uporabnikov. Deset največjih družbenih omrežij je prejelo navodilo, naj od polnoči aktivirajo mehanizme, ki mlajšim od 16 let preprečujejo dostop. V nasprotnem primeru lahko posamezne platforme doletijo globe do 49,5 milijona avstralskih dolarjev.
Nova pravila so naletela na ostre odzive tehnoloških podjetij in zagovornikov svobode govora, medtem ko so starševske organizacije in skupine za zaščito otrok ukrep označile za nujen premik v digitalni varnosti.
Vloga vlade pri zaščiti mladoletnih uporabnikov
Predsednik vlade Anthony Albanese je v nagovoru, ki ga bodo po informacijah Sky News Australia predvajali v šolah, poudaril namero, da se zmanjša pritisk, ki ga na otroke ustvarjajo algoritmi in neprekinjeni tok vsebin, navaja France24. Učence je pozval, naj prihajajoče šolske počitnice izkoristijo drugače: „Namesto da ure in ure preživite pred telefonom, poskusite nov šport, naučite se igrati instrument ali preberite knjigo. Najpomembneje je, da čas preživite z ljudmi iz oči v oči.“
Vladni ukrep predstavlja prelomnico po več mesecih razprav, ali je mogoče zakonsko uveljaviti omejitve na področju, ki ga mladi uporabljajo vsakodnevno. Gre tudi za prvi poskus, ki ga bodo druge države natančno spremljale, saj številne že več let opozarjajo, da panoga samoregulacije ne izvaja dovolj hitro in učinkovito.
Možen globalni precedens
Strokovnjaki, kot navaja France24 ocenjujejo, da bi lahko avstralski ukrep spodbudil podobne zakonodaje drugod. Tama Leaver, profesorica internetnih študij na Univerzi Curtin, je poudarila, da se številne vlade po svetu zanimajo za izide prvega velikega preizkusa tovrstne prepovedi. „Čeprav je Avstralija prva, ki je uvedla starostne omejitve na tak način, skoraj zagotovo ne bo zadnja,“ je dejala in ukrep opisala kot „kanarčka v rudniku premoga“.
Od Danske do Malezije so oblasti napovedale, da preučujejo lastne pristope k starostnim omejitvam, zlasti po tem, ko so leta 2021 v javnost prišli interni dokumenti družbe Meta, ki so razkrivali, da se je podjetje zavedalo vpliva svojih platform na telesno samopodobo najstnikov. Meta trdi, da so njihova zaščitna orodja dovolj obsežna.
Obdobje stagnacije družbenih omrežij
Začetna prepoved zajema 10 platform, seznam pa se bo prilagajal novim digitalnim trendom. Večina podjetij je napovedala, da bo starost preverjala z različnimi metodami, med drugim s samodejnimi ocenami, temelječimi na vedenjskih vzorcih ali posnetkih obraza, v nekaterih primerih tudi z uradnimi dokumenti ali podatki o povezanem bančnem računu. Platforma X, ki jo vodi Elon Musk, odločitev zavrača, saj naj bi pomenila „zakulisni poskus nadzora nad internetnim dostopom vseh Avstralcev“.
Vlada navaja, da je tik pred uveljavitvijo prepovedi družbena omrežja uporabljalo 86 odstotkov Avstralcev, starih od 8 do 15 let. Med platformami prevladuje stališče, da vsebine za to starostno skupino ne prinašajo velikega oglaševalskega izplena, opozarjajo pa na dolgoročen vpliv ukrepa na pridobivanje novih uporabnikov.
[Foto: Pixabay/cyndidyoder83]
