Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je do napovedane 16,4-odstotne uskladitve minimalne plače za leto 2026 kritična in opozarja na posledice za konkurenčnost podjetij, stabilnost delovnih mest in javne finance. Po oceni vodstva zbornice gre za politično motiviran ukrep, ki dodatno obremenjuje stroške dela, namesto da bi se ti zniževali z davčnimi razbremenitvami.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob tem dejala, da je odločitev vlade zanjo zaskrbljujoča in ekonomsko neutemeljena. „Zgrožena sem. Določitev neto minimalne plače v letu 2026 na 1.000 evrov po poti dodatnih obremenitev podjetij in ne po poti davčnih razbremenitev stroškov dela je zaskrbljujoča predvolilna poteza te vlade. Prednost daje svojim političnim interesom in žrtvuje gospodarstvo. Tako izrazit dvig je ekonomsko nesmiseln in škoduje predvsem tistim podjetjem, ki se že zdaj borijo za konkurenčnost in ohranitev poslovanja – s tem pa tudi za prihodnost svojih zaposlenih,“ je opozorila.
Dodala je, da tak dvig zmanjšuje razlike med plačami v podjetjih in ruši plačne strukture, ob tem pa ocenila, da je pričakovanje, da bodo podjetja lahko za enak odstotek zvišala vse plače, nerealno.
Opozorila glede stroškov dela in javnih financ
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je poudaril, da se delodajalci počutijo izigrane in da bodo posledice ukrepa dolgoročne. „Podjetja, delodajalci, so žrtve predvolilne igre, v kateri na dolgi rok ni zmagovalcev. Poraženci so podjetja, za katere bo to pomenilo višje stroške dela in jih bo sililo v racionalizacijo poslovanja. Poraženci bodo vsi zaposleni, predvsem tudi prejemniki minimalne plače, ki jim je bil ta ukrep namenjen,“ je dejal. Po njegovih besedah bi imeli zaposleni brez dodatnih obremenitev že zdaj neto plačo okoli 1.000 evrov.
Gorenšček je pojasnil, da bi ob novi bruto minimalni plači v višini 1.482 evrov zaposleni prejeli okoli 1.100 evrov neto, če ne bi prišlo do sprememb pri dohodnini ter uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka in prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Opozoril je tudi, da dvig minimalne plače nad rastjo inflacije neposredno povečuje stroške dela v javnem sektorju in posredno pritiska na socialne transferje ter druge izdatke, vezane na minimalno plačo. Po njegovih besedah vse manjše razlike v plačah slabšajo produktivnost in vplivajo na zavzetost zaposlenih ter odnose v delovnih okoljih.
Tveganje selitev proizvodnje in padca zaposlenosti
Nahtigal je opozorila tudi na odzive podjetij v tuji lasti in na stabilnost poslovnega okolja. „Vprašanje ni, ali bo prišlo do selitev poslovne aktivnosti v tujino. Vprašanje je, kdaj in v kolikšnem obsegu. To bo pospešilo padec delovnih mest v tržnih dejavnostih, zlasti v predelovalnih in z njimi povezanih dejavnostih,“ je dejala. Dodala je, da na GZS že dalj časa opozarjajo na potrebo po znižanju obremenitev bruto plač, ne pa po dodatnem zviševanju stroškov dela.
Gorenšček je predstavil tudi rezultate ankete Združenja kovinske industrije pri GZS, v kateri je sodelovalo 47 podjetij. Skoraj 80 odstotkov podjetij po njegovih navedbah pričakuje upad prodaje zaradi dviga minimalne plače in s tem povezano izgubo konkurenčnosti, tretjina pa napoveduje več kot 10 odstotni padec prodaje.
Najbolj prizadeta naj bi bila mala in srednje velika podjetja. Več kot polovica anketiranih je napovedala, da bo ob tako visokem dvigu minimalne plače razmišljala o delni ali celotni selitvi proizvodnje v tujino, izgubo delovnih mest pa napoveduje 70 odstotkov podjetij, pri čemer jih več kot petina pričakuje zmanjšanje števila zaposlenih za več kot 30 odstotkov.
