Papež Leon je v soboto med obiskom Istanbula vstopil v eno najprepoznavnejših turških verskih znamenitosti. V Modri mošeji, kjer si je ob prihodu sezul čevlje, je obisk potekal v znamenju spoštovanja, brez znakov, da bi papež med ogledom molil. Gre za njegov prvi obisk muslimanskega bogoslužnega prostora v okviru štiridnevnega obiska Turčije.
Pred vstopom se je rahlo priklonil, nato pa sta ga imam in istanbulski mufti popeljala skozi razsežni kompleks, ki sprejme približno 10.000 vernikov. Papež je hodil v belih nogavicah, med 20-minutnim ogledom pa se je občasno nasmehnil in izmenjal nekaj besed z vodnikom, glavnim muezinom mošeje.
Ob izhodu je opazil vrata, nad katerimi je pisalo „Izhod prepovedan“, in pripomnil: „Piše, da ni izhoda.“ Muezin Askin Musa Tunca mu je odgovoril: „Ni vam treba iti ven, lahko ostanete tukaj.“
Papež bo v Turčiji do nedelje, na programu pa je tudi obisk Libanona, navaja Reuters. Leon, ki je bil pred majem na mednarodnem prizorišču relativno neznan, je v središču pozornosti zaradi prvih nagovorov v tujini in prvega neposrednega stika z verniki zunaj Italije.
Po obisku je Tunca povedal, da je papeža med ogledom vprašal, ali želi za trenutek moliti. Papež mu je odgovoril, da si želi le ogledati mošejo. Vatikan je pozneje sporočil, da se je papež na pot odpravil „v duhu premišljevanja in poslušanja, z globokim spoštovanjem do kraja in vere tistih, ki se tam zbirajo v molitvi“.
Modra mošeja in zgodovinski kontekst verskih znamenitosti
Modra mošeja, ki uradno nosi ime po sultanu Ahmedu I., voditelju Osmanskega cesarstva med letoma 1603 in 1617, slovi po več tisoč modrih keramičnih ploščicah, zaradi katerih je dobila svoje priljubljeno ime. Zgrajena je bila v 17. stoletju in stoji nasproti nekdanje bizantinske katedrale Hagije Sofije.
Obiska Hagije Sofije papež ni vključil v program, kar pomeni odmik od prakse nekaterih njegovih predhodnikov, piše Reuters. Nekdanja katedrala, ki je bila po padcu Bizanca skoraj 500 let mošeja, je bila v obdobju sekularne republike preurejena v muzej, predsednik Recep Tayyip Erdogan pa jo je leta 2020 ponovno spremenil v mošejo.
Vatikan se glede odločitve, da Leon stavbe ne bo obiskal, ni odzval. Papež Frančišek je leta 2020 dejal, da ga je „zelo prizadelo“, ko je bila znova preoblikovana v bogoslužni prostor.
Papež Leon si je Turčijo izbral za svojo prvo destinacijo zunaj Evrope tudi zaradi 1700-letnice koncila v Niceji, na katerem je nastala nicejska veroizpoved. Ob petkovi slovesnosti skupaj z verskimi voditelji z Bližnjega vzhoda je opozoril na nasilje, storjeno v imenu vere, ter pozval k preseganju dolgoletnih razkolov. Duhovnikom iz Turčije, Egipta, Sirije in Izraela je dejal, da je škandalozno, da 2,6 milijarde kristjanov po svetu še vedno ne premaga zgodovinskih delitev.
Foto: Wikimedia/Edgar Beltrán, The Pillar
