Papež Leon XIV. filmskim ustvarjalcem: Kinematografija mora ostati prostor za marginalne glasove

ByAna Koren

15. novembra, 2025 , ,
https://en.m.wikipedia.org/wiki/File:Pope_Leo_XIV_6.pngPapež Leon [Foto: Wikimedia/Edgar Beltrán, The Pillar]

V Vatikanu je v soboto potekal poseben sprejem za predstavnike filmskega sveta, na katerem je papež Leon XIV. izpostavil družbeno vlogo kinematografije in gledališča pri vključevanju spregledanih skupnosti. Sedemdesetletni papež je zbranim ustvarjalcem dejal, da film po njegovem razumevanju presega tehniko in postane prostor, ki lahko odpira upanje ter ponuja vpogled v človeško izkušnjo.

Med nagovorom je poudaril, da film po svoji naravi omogoča razmislek o lastnem življenju in pogled na svet z nove perspektive. O filmski umetnosti je govoril kot o „priljubljeni umetniški formi, ki mora ostati dostopna vsem“, ter pozval ustvarjalce, naj v svojih delih namenijo prostor glasovom, ki pogosto ostajajo neopaženi. Po poročanju Euronews je izpostavil tudi pomen krepitve dialoga med Cerkvijo in filmsko skupnostjo.

V vatikanski izjavi so zapisali, da si želi okrepiti sodelovanje z igralci, režiserji in drugimi ustvarjalci, saj umetniško izražanje po njegovem prepričanju pomembno prispeva k razvoju človeških vrednot.

Papež je ob tej priložnosti prejel več simbolnih daril. Režiser Spike Lee mu je izročil dres košarkarske ekipe Knicks z napisom „Papež Leo“ in številko 14, igralka Cate Blanchett pa mu je podarila zapestnico. Na seznamu povabljenih so bili še Monica Bellucci, Marco Bellocchio, Stefania Sandrelli in Greta Gerwig.

Pred srečanjem je papež navedel nekaj svojih najljubših filmov, med njimi „Čudovito življenje“, „Zvok glasbe“, „Navadni ljudje“ in „Življenje je lepo“.

Kinematografija kot ogledalo družbenih ran

Po besedah Leona XIV. se film ne sme izogibati težkim temam sodobnosti. Izpostavil je nasilje, revščino, izgnanstvo, osamljenost, zasvojenosti in vojne ter ustvarjalce pozval, naj se teh tem ne lotevajo površno. Obiskovalcem je dejal, da „veliki film ne izkorišča bolečine, temveč jo poskuša razumeti“, in poudaril, da je prikazovanje notranjih čustvenih nasprotij dejanje spoštovanja do človeške izkušnje.

Zbrane je nagovoril tudi o tem, da film lahko izobražuje gledalčev pogled, ne da bi postal didaktičen. Zahvalil se je tako igralcem kot vsem tehničnim sodelavcem filmske industrije, od snemalcev do maskerjev in kostumografov, ter dodal, da želi omeniti prav vse, tudi če se morda vseh ni spomnil.

Opozoril je tudi na nevarnosti „logike algoritmov“, ki po njegovih besedah spodbuja ponavljanje preverjenih vzorcev, medtem ko je umetnost namenjena iskanju novega. Ustvarjalcem je svetoval, naj branijo „počasnost, kadar služi zgodbi, tišino, kadar ta največ pove, in drugačnost, kadar izzove“.

Med srečanjem je papež spregovoril tudi o težavah, s katerimi se sooča filmska industrija. Opozoril je, da kinodvorane po svetu izgubljajo svoj nekdanji pomen družabnih središč, ter pozval kulturne institucije, naj sodelujejo pri krepitvi njihove vrednosti. Kot je dejal, „potrebujemo priče upanja“, zato bi morale skupnosti podpirati ohranjanje prostorov, v katerih se ljudje srečujejo z umetnostjo.

Več obiskovalcev je po avdienci izrazilo navdušenje nad srečanjem in opisalo izkušnjo kot navdihujočo. Sprejem je organiziralo vatikansko dikasterij za kulturo kot nadaljevanje podobnih pobud, ki jih je Sveti sedež v zadnjih letih namenil povezovanju z umetniki tudi zunaj katoliške skupnosti.

Ana Koren

Foto: Wikimedia/Edgar Beltrán, The Pillar