Papež Leon XIV. ne vidi realnih možnosti, da bi se katoliška Cerkev v bližnji prihodnosti odpovedala svojim temeljnim naukom o spolnosti in zakonu. V pogovorih, zbranih v novi biografiji, jasno sporoča, da doktrinarnih sprememb na tem področju ne pričakuje, hkrati pa poudarja potrebo po drugačnem, manj konfrontacijskem pristopu do posameznikov.
Papež v knjigi izpostavlja, da so teme, povezane z LGBT+ osebami, znotraj Cerkve med najbolj razdiralnimi. Prav zato se, kot pravi, zavestno izogiba korakom, ki bi dodatno poglobili notranje delitve. Po njegovih besedah se Cerkev v tem zgodovinskem trenutku ne sme zaplesti v ideološke spopade, temveč ohraniti osredotočenost na svoje poslanstvo.
Ob tem odkrito priznava, da razume pričakovanja dela vernikov in javnosti, ki si želijo sprememb, vendar meni, da sprememba nauka ni vprašanje trenutka. Poudarja, da je veliko pomembnejše vprašanje odnosa: kako Cerkev nagovarja ljudi, kako jih posluša in kako z njimi sobiva v vsakdanji praksi.
Leon XIV. se pri tem večkrat sklicuje na sporočilo svojega predhodnika, da so vrata Cerkve odprta za vse. Po njegovem razumevanju to ne pomeni potrjevanja identitet ali življenjskih odločitev, temveč priznanje temeljnega dostojanstva vsakega posameznika. Ljudje so povabljeni zato, ker so ljudje, ne kot predstavniki določenih oznak ali kategorij.
Jasno pa loči med pastoralnim sprejemanjem in doktrinarno spremembo. Opozarja, da bodo zahteve po priznanju istospolnih porok ali po uradni potrditvi transspolnih identitet ostale predmet napetosti. Posamezniki bodo po njegovih besedah vedno sprejeti, a cerkveni nauk bo ostal nespremenjen.
V knjigi se papež dotakne tudi širših družbenih vprašanj. Do ameriške politike zavzame zadržano držo in poudari, da papež ne sme neposredno posegati v notranje zadeve posameznih držav. Meni pa, da ima Cerkev v vsaki državi odgovornost za resen dialog z oblastjo, ne glede na to, kdo je na oblasti.
Posebej izpostavi tudi migracije, kjer se navezuje na pobude prejšnjega pontifikata. Poudarja pomen odgovornega in človeškega pristopa ter pozitivno ocenjuje odziv dela ameriške Cerkve na to vprašanje.
V zaključnih razmišljanjih pa Leon XIV. opozarja na nevarnosti, ki jih prinašajo tehnološki razvoj, umetna inteligenca in avtomatizacija dela. Po njegovih besedah se svet hitro približuje točki, ko bo vprašanje dela in dostojnega življenja za večino postalo eno ključnih moralnih in družbenih izzivov. Če bo napredek koristil le peščici, bo to po njegovem mnenju sprožilo krizo, na katero Cerkev in družba še nista pripravljeni.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
