Papež Leon XIV. je ob naraščajočih napetostih na Bližnjem vzhodu začel svoje prvo potovanje zunaj Italije. V Turčijo in Libanon se je odpravil z namenom krepitve medverskega dialoga ter podpore prizadevanjem za mir v regiji, ki jo pretresajo novi izbruhi nasilja.
V dneh pred njegovim odhodom je Izrael izvedel enega najmočnejših napadov na libanonsko prestolnico po juniju. Po navedbah oblasti v Bejrutu je bil cilj operacije visoki poveljnik Hezbolaha Hajtam Tabtabai, v napadu pa je umrlo pet ljudi, še 25 je bilo ranjenih. Izraelska stran navaja, da milica ob podpori Irana poskuša obnoviti svoje vojaške zmogljivosti, medtem ko libanonska vlada takšne trditve zanika.
Libanon je še vedno zaznamovan z gospodarskim propadom iz let po 2019, s posledicami eksplozije v pristanišču leta 2020 ter s poslednjimi spopadi z Izraelom. Kljub temu ostaja prostor, v katerem je stoletja živelo več verskih skupnosti, kar ga utegne znova postaviti v ospredje medverskih prizadevanj papeža.
Organizacije, ki delujejo na terenu, pričakujejo, da bo obisk spodbudil pozornost do razmer v državi. Vincent Gelot, odgovoren za libanonsko in sirsko pisarno organizacije l’Oeuvre d’Orient, je za AFP dejal, da prebivalci želijo “odkrit pogovor z oblastjo” in hkrati konkretne korake mednarodne skupnosti. Mnogi po njegovih besedah čutijo, da so ujeti v “začarani krog vojn, razočaranj in negotovosti”.
Ob pripravah so v mestih, ki jih bo obiskal papež, uredili ceste in namestili plakate z napisom „Libanon si želi miru“. Libanonski veleposlanik pri Svetem sedežu Fadi Assaf je ocenil, da obisk “odpira možnost političnega in gospodarskega premika”.
Papež bo v Bejrutu obiskal tudi zdravstvene in izobraževalne ustanove, ki jih vodijo zasebne – pogosto verske – organizacije, med njimi psihiatrično bolnišnico frančiškanskih sester. Vrhunec programa bo maša na prostem, na kateri pričakujejo okoli 100.000 ljudi, ter molitev na območju eksplozije v pristanišču.
Obletnica nicejskega koncila in vloga Turčije
V Turčiji bo Leon XIV. pozornost namenil obletnici nicejskega koncila iz leta 325, kjer je bila oblikovana veraizpoved, temelj krščanske doktrine. Na vabilo ekumenskega patriarha Bartolomeja I. se bo pridružil predstavnikom različnih pravoslavnih cerkva pri molitvi na obali Izniškega jezera.
Obisk bo prihodnja tri dni potekal med Ankaro in Istanbulom. V turški prestolnici se bo papež srečal s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, v Istanbulu pa naj bi obiskal Modro mošejo, enega simbolov islamske arhitekture. Po navedbah medijskih koordinatorjev želi Sveti sedež z obiskom utrditi odnos med Cerkvijo in muslimanskim svetom v času, ko so spori v regiji znova v ospredju mednarodne politike.
Občutljivosti glede Ukrajine in razkole znotraj krščanstva
Ob obeleževanju zgodovinskega koncila se ponovno odpirajo vprašanja krščanske enotnosti. Razhajanja med Rimom in Carigradom ostajajo, dodatno pa jih poglablja vojna v Ukrajini. Zaradi napetih odnosov med moskovskim in carigrajskim patriarhatom ruski patriarh Kiril ni bil povabljen na srečanje.
Z vidika Vatikana je eden ključnih izzivov, kako poudariti pomen dialoga, ne da bi poslabšali odnose z Moskvo, kjer se bojijo, da bi utrditev povezav med Rimom in Konstantinoplom zmanjšala vpliv ruske cerkve.
Foto: © Mazurcbcew.org.uk/Flickr/https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.0/
