Papež Leon XIV. Je danes vodil slovesnost, s katero je katoliška cerkev dobila sedem novih svetnikov – tri ženske in štiri moške. Med njimi so bili redovnice, laiki ter duhovniki iz različnih delov sveta, med njimi tudi prvi svetnik iz Papue Nove Gvineje in prvi svetnik iz Venezuele.
Maša, ki se je začela ob 10.30, je potekala pred tisoči romarjev, ki so se zbrali na trgu pod okni bazilike svetega Petra. Kardinal Marcello Semararo, prefekt Dikasterija za zadeve svetnikov, je predstavil življenjske zgodbe kandidatov, nato pa je papež izrekel formulo kanonizacije in jih uradno razglasil za svetnike.
Med novo kanoniziranimi svetnicami so tri redovnice, ki so svoje življenje posvetile pomoči bolnim in revnim. Italijanska Vincenza Maria Poloni je ustanovila Inštitut sester ljubezni iz Verone, kjer je skrbela za oskrbo bolnikov. Redovnica Maria Troncatti, rojena leta 1883, je štirideset let delovala v amazonski džungli v Ekvadorju, kjer je pomagala ljudstvu Shuar in ustanavljala šole ter ambulante.
Posebno mesto je prejela tudi María Carmen Elena Rendiles Martínez iz Venezuele. Rojena brez leve roke, je kljub fizični oviri ustanovila Kongregacijo Jezusovih služabnic in postala prva venezuelska svetnica.
Prvi svetnik iz Papue Nove Gvineje in armenski mučenik
Papež je med svetnike vpisal tudi Petra To Rota (1912–1945), prvega svetnika iz Papue Nove Gvineje. Bil je laik, ki so ga Japonci usmrtili ob koncu druge svetovne vojne zaradi zvestobe krščanski veri. Med kanoniziranimi je tudi armenski škof Ignazio Choukrallah Maloyan, ki je leta 1915 umrl kot mučenik, potem ko je zavrnil spreobrnitev v islam.
Na seznamu je tudi venezuelski zdravnik José Gregorio Hernández Cisneros (1864–1919), znan kot „zdravnik ubogih“. Papež ga je opisal kot človeka, ki je „vedno stal ob strani najšibkejšim in bolnim“. V domači Venezueli ga mnogi že dolgo častijo kot simbol dobrote in sočutja.
Med novimi svetniki je tudi nekdanji satanistični duhovnik Bartolo Longo, rojen leta 1841 v Italiji. Po spreobrnitvi v katoliško vero je postal odvetnik in ustanovil papeško svetišče Blažene Device Rožnovenske v Pompejih, ki je danes eno izmed osrednjih romarskih središč v Italiji.
Slovesna razglasitev pod odprtimi nebesi
Pod ogromnimi portreti sedmih svetnikov, ki so viseli z oken bazilike, je papež Leon XIV., prvi ameriški papež, stopil med vernike, oblečen v belo liturgično opravo. Ob njem so bili kardinali in škofje, medtem ko je množica spremljala slovesnost z molitvijo in aplavzom.
To je že druga kanonizacija, ki jo je vodil sedanji papež, potem ko je maja prevzel vodstvo katoliške cerkve. Pred tem je septembra za svetnika razglasil italijanskega najstnika Carla Acutisa in Piera Giorgia Frassatija, znanega po svojem dobrodelnem delu.
Postopek kanonizacije, ki ga potrdi izključno papež, poteka v treh fazah. Najprej se začne postopek proučevanja življenja kandidata, običajno pet let po njegovi smrti. V drugi fazi se posameznik razglasi za blaženega, če se na njegovo priprošnjo potrdi čudež. V zadnji fazi, po potrditvi drugega čudeža, je oseba uradno razglašena za svetnika.
Foto: Freepik
