Pariški vrh brez sklepov: Podpora Ukrajini brez novih zavez
Neformalni vrh evropskih voditeljev v Parizu se je končal brez konkretnih sklepov, saj ostaja ideja o napotitvi mirovnih enot v Ukrajino zelo sporna. Voditelji so sicer poudarili nadaljnjo podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski invaziji, vendar niso sprejeli novih varnostnih zavez, ki bi lahko vplivale na načrte Donalda Trumpa za pogajanja z Rusijo.
Trumpova napoved, da bi lahko v prihodnjih tednih dosegel dogovor o koncu triletne vojne, je v Evropi sprožila nemir. Evropski voditelji se bojijo, da bi to lahko prineslo nepravične koncesije za Kijev in pustilo celino ranljivo pred nadaljnjimi ruskimi ambicijami. Bela hiša je evropskim zaveznikom poslala vprašalnik, s katerim preverja njihovo pripravljenost za morebitno napotitev mirovnikov v Ukrajino.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je pred srečanjem izrazil pripravljenost podpreti takšno misijo, čeprav je poudaril, da bi morala biti izvedena pod jasnimi pogoji. Britanski premier Keir Starmer je dejal, da bi Velika Britanija lahko sodelovala, če bi ZDA zagotovile ustrezne varovalne mehanizme. “Pripravljen sem razmisliti o sodelovanju britanskih sil na terenu ob trajnem mirovnem sporazumu, vendar je nujna zaščita ZDA,” je izjavil Starmer.
Raznolika stališča evropskih držav
Danska premierka Mette Frederiksen je izrazila odprtost za idejo, vendar je opozorila na številna odprta vprašanja, poroča Euronews. Zlasti jo skrbi ameriško stališče do te zadeve in pripravljenost podpreti evropske sile, če bi bile potrebne na terenu. Nemški kancler Olaf Scholz je bil do razprave precej bolj kritičen. Poudaril je, da so pogovori o napotitvi mirovnikov trenutno “popolnoma preuranjeni” in neprimerni.
Scholz je opozoril, da je vojna še vedno v polnem razmahu in da ni smiselno razpravljati o miru, dokler Ukrajina ne bo v močnejšem položaju. “Te razprave me celo malo živcirajo,” je dejal in dodal, da je ohranjanje enotne zahodne fronte ključnega pomena za odvračanje ruskih ambicij.
Strah pred izključitvijo Evrope iz pogajanj
Pariški vrh je bil sklican le nekaj dni po telefonskem pogovoru med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom, v katerem sta se voditelja strinjala o začetku pogajanj o koncu vojne. Ta pogovor je sprožil zaskrbljenost v Evropi, saj obstajajo indici, da bi bila Evropa lahko izključena iz ključnih odločitev. Ameriški odposlanec za Ukrajino in Rusijo Keith Kellogg je dejal, da se bodo z evropskimi partnerji posvetovali, vendar ne bodo imeli odločilne besede.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenskij je izrazil nezadovoljstvo in poudaril, da njegova država ne bo sprejela odločitev, ki bi bile sklenjene brez njihove vpletenosti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem dejal, da evropska prisotnost ni potrebna, saj bi lahko po njegovih besedah prinesla “le dodatne zaplete”.
Varnostna prihodnost Evrope
Evropski voditelji so si enotni v stališču, da morajo okrepiti svojo vlogo pri zagotavljanju varnosti na celini. Evropska komisarka Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta v skupni izjavi poudarila, da Ukrajina potrebuje močna varnostna jamstva ter večjo vojaško podporo. Španski premier Pedro Sánchez je opozoril na nevarnost ponavljanja preteklih napak, ki bi lahko omogočile Kremlju nadaljnje ozemeljske pridobitve.
Poljski premier Donald Tusk je jasno povedal, da Poljska ne bo napotila vojakov v Ukrajino, bo pa podprla tiste države, ki bi se za to odločile. Medtem so v ozadju pogovorov prisotni tudi strahovi glede prihodnosti ameriške podpore Evropi, saj je Trumpova administracija že večkrat namignila na možnost umika dela ameriških sil z evropskih tal. Evropski politiki zdaj iščejo načine, kako ohraniti stabilnost in varnost na stari celini v morebitnih novih geopolitičnih razmerah.
Portal24; Foto: Pixabay/NakNakNaku
