Pariz od Evropske komisije zahteva pojasnila glede udeležbe komisarke za Sredozemlje Dubravke Šuice na prvem uradnem srečanju t. i. Mirovnega odbora ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Francosko zunanje ministrstvo opozarja, da komisarka za takšno sodelovanje nima mandata držav članic in da bi lahko njena prisotnost sprožila napačne politične interpretacije.
Tiskovni predstavnik francoske diplomacije Pascal Confavreux je poudaril, da je bila odločitev Komisije presenetljiva, saj Svet EU ni podelil soglasja za sodelovanje na tovrstnem srečanju. Po njegovih besedah bo morala komisarka svojo vlogo dodatno pojasniti po vrnitvi iz Washingtona.
Udeležbi komisarke so med zaprtim srečanjem veleposlanikov že v sredo nasprotovale Francija, Belgija, Španija, Irska, Slovenija, Švedska in Portugalska. Po mnenju teh držav bi lahko Šuicina prisotnost delovala kot implicitna kolektivna podpora organu, katerega status in cilji so v EU deležni številnih pomislekov.
Dodatne dvome vzbuja ustanovna listina odbora, ki po ocenah diplomatov ne omenja razmer v Gazi, obenem pa mu pripisuje zelo širok globalni mandat. Neuradni dokument diplomatske službe EU, ki ga je videl Euronews, izpostavlja tudi pravna vprašanja, povezana z avtonomijo pravnega reda EU in nevarnostjo koncentracije pristojnosti v rokah enega političnega akterja.
Confavreux je ob tem poudaril, da bi se moral odbor osredotočiti predvsem na razmere v Gazi, ter dodal, da Francija zaradi nejasnih parametrov delovanja v takšni obliki ne more sodelovati.
Komisija zagovarja prisotnost
Tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila zadržke glede udeležbe komisarke in opozorila, da zunanja politika EU temelji na soglasju držav članic. Komisija je kljub temu vztrajala, da je bila Šuičina udeležba potrebna, saj EU želi ostati vključena v razprave o povojni obnovi Gaze.
Tiskovni predstavnik izvršnega organa EU je pojasnil, da je sodelovanje treba razumeti v okviru dolgoletne zavezanosti EU k spoštovanju premirja in prispevku k obnovi Gaze. Po njegovih besedah bi se EU brez prisotnosti za pogajalsko mizo znašla zgolj v vlogi finančnega podpornika, brez dejanskega vpliva.
EU sicer ostaja največja donatorica humanitarne pomoči Palestincem, saj je od začetka vojne med Izraelom in Hamasom 7. oktobra 2023 zagotovila skupno 1,65 milijarde evrov pomoči.
Nelagodje in politični odzivi
Komisija je ob tem poudarila, da je 14 od 27 držav članic na srečanje poslalo diplomatskega predstavnika, kar kaže na željo držav, da ostanejo vključene v razprave o prihodnosti Gaze. Vendar pa se večina držav odloča za nižjo raven zastopanja, kar je po navedbah diplomatov povzročilo nelagodje zaradi odločitve Komisije, da pošlje politično predstavnico.
Predstavnik EU je potrdil, da komisarka na srečanju ni nameravala aktivno posegati v razpravo, temveč je bila njena prisotnost namenjena preprečitvi popolne izključenosti EU iz prihodnjih načrtov odbora.
Kritike so se okrepile tudi v Evropskem parlamentu. Poslanci iz več političnih skupin so zahtevali pojasnila glede mandata komisarke, pri čemer so nekateri opozorili, da takšna udeležba spodkopava vlogo Združenih narodov in temeljna načela EU. Leva politična skupina je potezo označila za politično popuščanje Washingtonu, medtem ko Komisija vztraja, da se odboru ne namerava pridružiti kot članica zaradi dvomov o njegovem delovanju in skladnosti z ustanovno listino ZN.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
