Skupina Patrioti za Evropo (PfE), nova tretja največja politična skupina v Evropskem parlamentu, bo prevzela vodenje pogajanj o eni ključnih podnebnih zavez Evropske unije – cilju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 90 odstotkov do leta 2040. Kritiki svarijo, da bi ta prerazporeditev pristojnosti lahko ogrozila celovitost zelenih politik EU, ki so v središču Zelenega dogovora.
Evropski parlament je ta teden potrdil, da bo glavnega poročevalca za pripravo poročila o novi podnebni zakonodaji imenovala skupina PfE. Poskus, da bi se ta zakonodajni postopek izvedel po skrajšanem postopku brez poročevalca, je propadel, saj je 379 poslancev glasovalo proti.
Francoski poslanec Fabrice Leggeri, član PfE in nekdanji direktor agencije Frontex, je po glasovanju dejal, da bo njegova skupina stremela k “temeljiti reviziji podnebne politike EU, ne zgolj k manjšim popravkom obstoječih ciljev”.
Kljub temu da še ni uradno znano, kateri poslanec iz vrst PfE bo prevzel vlogo poročevalca v okoljskem odboru ENVI, je v ozadju jasno, da ima skupina – zlasti njena francoska frakcija iz stranke National Rally – dovolj politične teže za oblikovanje zakonodajnega okvira.
Ena od glasnejših nasprotnic Zelenega dogovora, italijanska poslanka Silvia Sardone (Liga), je za Euronews dejala: “Vedno smo nasprotovali tem ambicioznim ciljem, ki jih evropska podjetja in državljani dojemajo kot neuresničljive.”
Sardone, ki v okviru PfE koordinira delo v odboru ENVI, je napovedala, da dosje ne bo pravočasno pripravljen za sprejetje do novembra, ko bo v Braziliji potekala podnebna konferenca COP30.
Kritike z leve in sredine
Sreda je prinesla ostre odzive iz vrst Zelenih, levosredinskih in liberalnih evropskih poslancev. Lena Schilling, avstrijska poslanka Zelenih, je opozorila, da nova razmerja sil v parlamentu “postavljajo zanikalce podnebnih sprememb na čelo ključnih pogajanj EU”.
Schilling je izpostavila tudi aktualne vremenske razmere: “Vročinski valovi so v zadnjih tednih v EU zahtevali več kot 2000 življenj. Čas za ukrepanje je zdaj – ne pa za zavlačevanje zaradi političnih dogovorov med konservativci in skrajno desnico.”
Odpor do predlaganega nujnega zakonodajnega postopka je razdelil tudi Evropsko ljudsko stranko (EPP). Njen poslanec Jeroen Lenaers je pred glasovanjem dejal, da je treba “o tako pomembni zadevi razpravljati v okviru običajnih parlamentarni postopkov”. Nekateri kritiki v parlamentu so v odločitvi EPP videli znak, da dopušča t. i. “venezuelsko večino” – občasno zavezništvo med konservativci in skrajno desnimi skupinami.
Evropska komisija je sicer v predlogu podnebnega cilja za leto 2040 navedla, da želi z dokumentom ponovno potrditi odločnost Unije za boj proti podnebnim spremembam in oblikovati pot proti ogljični nevtralnosti. Skupina PfE pa je že večkrat javno izrazila dvome o smiselnosti teh ciljev.
Po opozorilih Zelenih bi lahko vpliv domoljubnih sil zapletel evropska stališča pred podnebnimi pogajanji z Združenimi narodi in otežil pravočasno predložitev nacionalnih načrtov za zmanjšanje emisij.
Foto: Freepik
