V osnutku letnega poročila ameriškega obrambnega ministrstva je zapisano, da je Kitajska na treh najnovejših silosnih območjih verjetno namestila več kot 100 medcelinskih balističnih raket in da ne kaže pripravljenosti za pogovore o nadzoru nad jedrskim orožjem.
Dokument navaja pospešeno modernizacijo in širitev kitajskih oboroženih sil ter naraščajoče vojaške ambicije Pekinga. Po poročanju Reutersa gre za eno podrobnejših ocen obsega nameščene infrastrukture v zadnjih letih.
Neprofitna organizacija Bulletin of the Atomic Scientists navaja, da Kitajska svoje jedrske zmogljivosti širi hitreje kot katera koli druga država z jedrskim orožjem. V Pekingu so takšne navedbe zavrnili in jih označili kot „blatenje in obrekovanje Kitajske ter namerno zavajanje mednarodne skupnosti“. Kitajsko veleposlaništvo v Washingtonu poudarja, da država vzdržuje obrambno jedrsko strategijo in da ohranja jedrske sile na minimalni ravni, potrebni za nacionalno varnost.
Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji mesec dejal, da bi lahko ZDA skupaj s Kitajsko in Rusijo razmišljale o načrtu za denuklearizacijo. Vendar osnutek poročila Pentagon navaja, da Peking za takšne pobude ne kaže zanimanja. „Še vedno ne vidimo nobene pripravljenosti za tovrstne ukrepe ali širše razprave o nadzoru nad orožjem,“ je zapisano v dokumentu, ki ga je videla tiskovna agencija Reuters.
Poročilo posebej izpostavlja razmestitev več kot 100 raket DF-31 na trdo gorivo v silosnih poljih ob meji z Mongolijo. Pentagon je o obstoju teh območij poročal že prej, tokrat pa prvič navaja tudi ocenjeno število nameščenih raket. Ameriško obrambno ministrstvo dodatnih komentarjev ni podalo, kitajski uradniki pa poudarjajo zavezanost moratoriju na jedrske poskuse.
Širši kontekst: Tajvan in iztek sporazuma New START
Po ocenah Pentagona je imela Kitajska leta 2024 približno 600 jedrskih bojnih glav, kar odraža počasnejši tempo proizvodnje v primerjavi s preteklimi leti. Hkrati dokument navaja, da je država na poti, da bi do leta 2030 presegla 1000 bojnih glav. Po poročanju Reutersa poročilo izpostavlja tudi vojaške načrte glede Tajvana, saj naj bi bila Kitajska do konca leta 2027 sposobna voditi in zmagati v morebitnem spopadu z otokom.
Peking demokratično voden Tajvan obravnava kot svoje ozemlje in se ni odpovedal uporabi sile za „ponovno združitev“. Poročilo navaja, da Kitajska razvija zmogljivosti za zavzetje otoka tudi s „surovo silo“, vključno z možnostjo napadov na razdaljah od 1500 do 2000 navtičnih milj, kar bi lahko resno omejilo ameriško vojaško prisotnost v regiji.
Dokument prihaja manj kot dva meseca pred iztekom veljavnosti sporazuma New START iz leta 2010, zadnjega veljavnega dogovora o nadzoru jedrskega orožja med ZDA in Rusijo. Sporazum omejuje razmestitev na 1550 strateških jedrskih bojnih glav in 700 nosilnih sistemov. Vladimir Putin in Joe Biden sta ga februarja 2021 podaljšala za 5 let, dodatno formalno podaljšanje pa ni več mogoče.
Protikorupcijske čistke in obrambna industrija
Poročilo se dotika tudi notranjih razmer na Kitajskem. Predsednik Xi Jinping je sprožil obsežno protikorupcijsko kampanjo, v kateri je bila ena ključnih tarč tudi Ljudska osvobodilna vojska. Pentagon ocenjuje, da bi lahko čistke kratkoročno vplivale na jedrsko pripravljenost, hkrati pa dolgoročno prispevale k strukturnim izboljšavam.
Po poročanju Reutersa so se prihodki največjih kitajskih obrambnih podjetij v zadnjem letu zmanjšali, saj so preiskave upočasnile sklepanje orožarskih pogodb in javna naročila. V zadnjih 18 mesecih je bilo po navedbah Pentagona preiskanih ali odstavljenih najmanj 26 sedanjih in nekdanjih vodilnih menedžerjev državnih orožarskih podjetij, pri čemer so se preiskave iz raketne industrije razširile tudi na jedrski sektor in ladjedelništvo.
Foto: pixabay
