Pentagon je sporočil, da ameriška vojska v vode ob obalah Južne Amerike pošilja letalonosilko USS Gerald R. Ford, kar pomeni občutno povečanje vojaške prisotnosti v regiji. Ukrep predstavlja najnovejši korak v kopičenju ameriških sil v Karibskem morju in ob obali Venezuele, kjer so bile v zadnjih mesecih že izvedene številne operacije
Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je pojasnil, da je vojni minister Pete Hegseth odredil premestitev letalonosilke in njene udarne skupine pod ameriško Južno poveljstvo, da bi, kot je dejal, „okrepili zmogljivosti ZDA za odkrivanje, spremljanje in preprečevanje dejavnosti, ki ogrožajo varnost države“.
USS Gerald R. Ford, ki ji v skupini sledi pet rušilcev, je trenutno nameščena v Sredozemskem morju, a bo po odločitvi ministrstva svojo misijo nadaljevala v Atlantskem oceanu južno od Karibov, navaja Euronews. Po navedbah ameriških virov gre za „izboljšanje pripravljenosti na odziv na morebitne grožnje v regiji“.
Le nekaj ur pred objavo je vojni minister Hegseth razkril, da je ameriška vojska izvedla že deseti napad na domnevno plovilo za prevoz drog. V operaciji, ki se je zgodila ponoči, je bilo po podatkih Pentagona ubitih šest ljudi. Skupno je od začetka septembra v podobnih akcijah umrlo najmanj 43 oseb.
Hegseth je dodal, da so tarčo predstavljali člani kriminalne tolpe Tren de Aragua, ki izvira iz Venezuele. Po njegovih besedah je šlo za prvi nočni napad takšne vrste. „Če ste narkoterorist, bomo ukrepali tako kot proti Al Kaidi – podnevi ali ponoči bomo izsledili vaša omrežja,“ je dejal minister.
Ostri odziv Venezuele
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem nagovoru opozoril, da se država pripravlja na morebitne ameriške napade. Poudaril je, da venezuelske varnostne sile izvajajo obsežne obrambne vaje vzdolž približno 2000 kilometrov obale. Po njegovih besedah je bila „celotna obala pokrita v realnem času, z vsemi zmogljivostmi in orožjem za obrambo države“.
Maduro je ob tem pozval k miru in obtožil Washington, da s svojimi vojaškimi operacijami želi doseči politično zamenjavo oblasti v Caracasu, poroča Euronews. „Ne vojna, samo mir,“ je dejal venezuelski predsednik.
Trumpova administracija zatrjuje, da so vojaški ukrepi namenjeni preprečevanju trgovine z drogami, medtem ko opozicija opozarja na kršitve mednarodnega prava. Več kongresnikov je izrazilo zaskrbljenost, da predsednik izvaja obsežne vojaške operacije brez odobritve kongresa.
Senator Andy Kim, nekdanji uslužbenec Pentagona, je dejal, da „nimajo jasnega vpogleda v obseg teh akcij niti v to, kam lahko vodijo“. Republikanski predstavnik Mario Diaz-Balart pa je menil, da je „skrajni čas, da ZDA ukrepajo proti kartelom, ki ogrožajo varnost celotne poloble“.
Po navedbah analitikov vojne proti drogam ameriška administracija uporablja podoben pravni okvir kot v boju proti terorizmu po napadih 11. septembra, navaja Euronews. Predsednik Trump je nedavno kartelom pripisal status „nezakonitih borcev“ in dejal, da ZDA z njimi vodijo „oborožen spopad“.
Ob vprašanju novinarjev, ali bo zahteval kongresno odobritev za vojno napoved proti kartelom, je Trump odgovoril, da tega ne načrtuje. „Mislim, da bomo preprosto odstranili ljudi, ki vnašajo droge v našo državo,“ je dejal med pogovorom z uradniki domovinske varnosti v Beli hiši.
Po ocenah Mednarodne krizne skupine ameriško kopičenje sil v Karibih in ob obali Venezuele presega zgolj boj proti tihotapljenju. Analitičarka Elizabeth Dickinson je poudarila, da „droge služijo kot izgovor“ za širše geopolitične cilje in da Washington s tem „pošilja jasno sporočilo državam v regiji, naj sledijo ameriški politiki, sicer se bodo soočile z uporabo vojaške sile“.
Foto: Wikimedia/U.S. Navy photo by Mass Communication Specialist 2nd Class Jackson Adkins]
