Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po sredini odločitvi Ustavno sodišče poudarila, da je sodišče potrdilo legitimno pravico države, da razmeji javno zdravstvo od zasebnega. Kot navaja Slovenska tiskovna agencija, predsednica upa, da bo vlada hitro našla rešitve za odpravo ugotovljene neustavnosti zakonske ureditve.
Predsednica je izjavo podala ob obisku dežurnih služb v Novem mestu. Po poročanju STA je povedala, da je odločitev ustavnih sodnikov pričakovala in jo pozdravlja. „Bi pa vendarle rada poudarila, da je ustavno sodišče reklo, da je legitimna pravica države, da razmeji javno zdravstvo od zasebnega,“ je dejala.
Po njenih besedah odločbe ni mogoče razumeti v smeri, da je „vlada naredila popolnoma vse narobe“. „Je pa sodišče jasno povedalo, da je treba v poštev, v obzir vzeti načelo sorazmernosti ter se odločiti za ukrepe, ki bodo sorazmerni,“ je dodala, kot povzema STA. Ob tem je poudarila, da odločitev ustavnega sodišča ne predstavlja težkega političnega bremena za vlado, politiko pa je pozvala, naj pred kritikami prebere celotno odločbo, „ne samo prvih dveh stavkov“.
Predsedniška razlaga, ki presega običajno zadržanost
Takšen nastop predsednice republike v političnem in ustavnopravnem smislu izstopa. V ustaljeni praksi so se predsedniki republike ob odločbah ustavnega sodišča praviloma omejevali na zadržane izjave, ki so poudarjale spoštovanje sodne veje oblasti in ločitev oblasti. V tem primeru pa je predsednica odločbo ne le povzela, temveč jo je tudi razlagala in vrednostno umestila v aktualni politični kontekst.
Iz njenih izjav je razvidno, da se ni omejila zgolj na ugotovitev, da je sodišče razveljavilo del zakona, temveč je posebej izpostavila tisti del obrazložitve, ki govori o legitimni pravici države do razmejevanja javnega in zasebnega zdravstva. S tem je selektivno poudarila en vidik sodbe, medtem ko je vprašanje kršitve načela sorazmernosti, zaradi katerega je bil zakon razglašen za neustaven, ostalo v ozadju.
Meja med ustavno vlogo in politično razpravo
Predsednica pa je šla še korak dlje, ko je govorila o možnih notranjih rezervah v javnem zdravstvenem sistemu. „Največ zalog – mislim, da je tudi ustavno sodišče namignilo na to – je znotraj javnih zavodov v zdravstvu, ki morajo preveriti, kakšna je storilnost posameznih zaposlenih, in tam poiskati zaloge,“ je predsedničine besede povzel STA. Ob tem je opozorila na konkurenčno prepoved, ki velja za vse zaposlene.
Takšna vsebinska razlaga in usmerjanje razprave se v tonu približuje jeziku izvršilne veje oblasti. Predsednica republike je po ustavi varuhinja ustavnega reda in predstavnica države, ne pa aktivna sooblikovalka vladnih politik. Prav zato njene izjave v tem primeru sprožajo razpravo o meji med protokolarno vlogo in aktivnim umeščanjem v politični diskurz.
Časovni in politični kontekst odločbe
Izjava prihaja neposredno po odločitvi ustavnega sodišča, ki je bila za vlado politično neprijetna, saj je razveljavila del zakona o zdravstveni dejavnosti. Ta je zdravstvenim delavcem v javni mreži prepovedoval delo pri čistih zasebnikih. Ustavno sodišče je odločilo, da je takšna ureditev v neskladju z ustavo, Državni zbor pa mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev. Prepoved dela zdravnikov kot samostojnih podjetnikov v javni mreži sodišče ni razveljavilo.
V času intenzivnih razprav o zdravstveni reformi ima vsaka javna interpretacija sodbe dodatno politično težo. V tem okviru predsedničina razlaga ne deluje zgolj kot nevtralna umestitev odločitve, temveč kot aktivno pozicioniranje v razpravi o smeri reforme in odgovornosti vlade.
Čeprav izjave predsednice republike niso ne protiustavne ne formalno sporne, v političnem in ustavnopravnem smislu pomenijo opazen odmik od dosedanje predsedniške zadržanosti. Z interpretacijo odločbe ustavnega sodišča, z normativnim poudarjanjem „legitimne pravice države“ ter z relativizacijo politične odgovornosti vlade se je predsednica tokrat postavila bliže izvršilni veji oblasti kot običajno.
V trenutku, ko bi bila pričakovana predvsem distanca in poudarek na ločitvi oblasti, je izbrala aktivno razlago sodbe, s čimer je odprla vprašanje, ali predsedniška funkcija še deluje kot nevtralni ustavni korektiv ali pa vse bolj kot soudeleženec v političnem boju okoli zdravstvene reforme.
[Foto: Matjaž Klemenc/UPRS]
