Podnebne spremembe povečujejo količino vesoljskih odpadkov v Zemljini orbiti
Nove raziskave kažejo, da podnebne spremembe, ki jih povzročajo toplogredni plini, ne vplivajo le na Zemljino površje, temveč tudi na vesolje okoli nje. Po ugotovitvah znanstvenikov z Massachusetts Institute of Technology (MIT) bi lahko do leta 2100 toplogredni plini, ki segrejejo ozračje, povzročili znatno povečanje vesoljskih odpadkov v nizki Zemljini orbiti.
To bi lahko zmanjšalo razpoložljivi prostor za satelite za tretjino do kar 82 odstotkov, poroča Associated Press. Raziskava, objavljena v reviji Nature Sustainability, razkriva, kako toplogredni plini, kot je ogljikov dioksid, vplivajo na termosfero – plast ozračja, kjer krožijo Mednarodna vesoljska postaja in večina satelitov.
Medtem ko ti plini na Zemljinem površju zadržujejo toploto in povzročajo globalno segrevanje, v višjih plasteh ozračja delujejo drugače. Tam toploto oddajajo v vesolje, kar povzroča ohlajanje in krčenje termosfere. Slednje pa zmanjšuje gostoto ozračja na teh višinah, kar vpliva na gibanje satelitov in vesoljskih odpadkov.
William Parker, vodilni avtor študije in doktorski kandidat na MIT, pojasnjuje, da je ozračje ključno za naravno čiščenje vesoljskih odpadkov. Gostota ozračja običajno ustvarja upor, ki počasi vleče stare satelite in druge ostanke proti Zemlji, kjer zgorijo ob ponovnem vstopu v ozračje. Z zmanjšano gostoto zaradi ohlajanja termosfere pa se ta upor zmanjša, kar pomeni, da vesoljski odpadki dlje ostanejo v orbiti.
Vesoljski odpadki – grožnja satelitom
V nizki Zemljini orbiti, ki sega od 200 do 2000 kilometrov nad površjem, trenutno kroži več kot 10.000 satelitov, ki so ključni za komunikacije, navigacijo, vremenske napovedi in spremljanje okolja. Obenem pa je v orbiti na milijone kosov vesoljskih odpadkov – od mrtvih satelitov do drobcev raket in celo majhnih delcev barve.
Po podatkih organizacije Aerospace Corporation lahko že delci velikosti borovnice ob trku povzročijo škodo, primerljivo s padajočim nakovalom. Znanstveniki opozarjajo, da povečana količina odpadkov povečuje tveganje za trke, ki lahko sprožijo verižno reakcijo, znano kot Kesslerjev sindrom.
Pri tem trki ustvarijo še več drobcev, ki ogrožajo delujoče satelite in bi lahko v skrajnem primeru onemogočili uporabo orbit za prihodnje misije. Raziskava MIT poudarja, da so nekatere orbitalne cone, zlasti zaradi megakonstelacij, kot je SpaceX-ov Starlink, že zdaj prenatrpane.
Potencialne rešitve in izzivi
Da bi preprečili nadaljnje kopičenje vesoljskih odpadkov, znanstveniki predlagajo aktivno odstranjevanje odpadkov, kar pa je tehnološko in finančno zahtevno. Leta 2022 je kitajski satelit uspešno prestregel mrtvega satelita in ga odvlekel v t. i. grobiščno orbito, leta 2024 pa je japonsko podjetje Astroscale izvedlo poskus magnetnega zajema raketnega odpada. Kljub tem dosežkom so takšne operacije drage in trenutno omejene.
Parker poudarja, da je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ključno ne le za zaščito Zemljinega okolja, temveč tudi za ohranjanje trajnosti vesoljskih operacij. Če se emisije ne bodo zmanjšale, simulacije kažejo, da bi lahko do konca stoletja zmogljivost za satelite v nizki orbiti upadla za 50 do 66 odstotkov v primerjavi z letom 2000. V najslabšem primeru bi lahko upad dosegel 82 odstotkov, kar bi resno ogrozilo prihodnje vesoljske misije.
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: Pexels
