Po zadnji javnomnenjski raziskavi, ki jo je za medijsko hišo POP TV izvedel Inštitut Mediana, se razmerja med političnimi akterji ob koncu leta opazno spreminjajo, pri čemer vlada še vedno izgublja podporo, razlika med vodilnima strankama pa se zmanjšuje.
Podpora vladi Roberta Goloba je ob izteku precej nizka. Aktualno izvršno oblast namreč podpira 34,2 odstotka vprašanih, medtem ko ji 52,7 odstotka državljanov nasprotuje. Neopredeljenih je 13,1 odstotka sodelujočih v anketi, kar kaže na nadaljnjo razdeljenost volilnega telesa.
Takšno razmerje odpira prostor za premike v politični podpori, kar se odraža tudi pri strankarskih uvrstitvah.
Spremenjena razmerja med največjima strankama
Če bi bile parlamentarne volitve v tem trenutku, bi največ podpore prejela Slovenska demokratska stranka. Podpira jo 19,5 odstotka vprašanih, navajajo na 24ur. Gibanje Svoboda z 16,1 odstotka podpore zaseda drugo mesto, pri čemer zaostaja za približno tri odstotne točke.
V primerjavi s preteklimi meritvami se je razlika med obema strankama občutno zmanjšala, kar kaže na bolj izenačeno razmerje med vodilnima političnima tekmecema.
Parlamentarne in opozicijske stranke v sredini lestvice
Za vodilnima strankama sledijo Socialni demokrati s 6,1 odstotka podpore. Med opozicijskimi strankami se višje uvrščajo Demokrati Anžeta Logarja s 5 odstotki ter Nova Slovenija s 4,8 odstotka podpore.
Ta del lestvice ostaja razmeroma stabilen, brez izrazitejših premikov glede na zadnja merjenja javnega mnenja.
Neparlamentarne stranke in razpršena podpora
V nadaljevanju lestvice se zvrstijo neparlamentarne stranke s podobnimi deleži podpore. Resni.ca dosega 3,3 odstotka, gibanje Prerod Vladimirja Prebiliča 2,8 odstotka, Pirati pa 2,7 odstotka.
Zavezništvo Levice in Vesne se uvršča šele na deseto mesto. Podpora manjšim političnim opcijam je izrazito razpršena, njihov skupni delež pa znaša 12,5 odstotka.
Ob strankarskih uvrstitvah izstopa tudi visok delež volivcev brez jasne odločitve. 18 odstotkov vprašanih ne ve, katero stranko bi volilo. 8,1 odstotka jih ne bi izbralo nobene politične možnosti, 1,2 odstotka pa odgovora ni želelo podati.
Ta skupina ostaja pomemben dejavnik morebitnih prihodnjih političnih premikov.
Lestvica priljubljenosti političnih osebnosti
Na vrhu lestvice priljubljenosti političnih osebnosti ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar. Sledi ji predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han, tretje mesto pa zaseda predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
V nadaljevanju lestvice so opazni posamezni premiki. Predsednik Demokratov Anže Logar je izgubil eno mesto, predsednik NSi Jernej Vrtovec pa je napredoval za tri mesta. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič se uvršča približno na sredino lestvice, pred predsednikom vlade Robertom Golobom in sokoordinatorico Levice Asto Vrečko.
Za Vladimirja Prebiliča december ni ugoden, saj je na lestvici priljubljenosti zdrsnil za dve mesti in se uvršča na 14. mesto. Koordinator Levice Luka Mesec je iz nižjih mest napredoval za tri mesta, na 16. mesto, s čimer je prehitel predsednika SDS Janeza Janšo.
Na samem dnu lestvice tudi tokrat ostaja Miha Kordiš.
[Foto: Katja Kodba / STA/ Vlada RS Flickr]
