Pogajanja med Iranom in Združenimi državami ostajajo brez preboja, medtem ko se razmere na Bližnjem vzhodu dodatno zaostrujejo. Teheran vztraja pri odpravi sankcij in sprostitvi zamrznjenih sredstev, Izrael pa širi vojaške operacije v Libanonu, kjer je v zadnjih dneh dosegel enega največjih ozemeljskih napredkov po sklenitvi aprilskega premirja.
Predsednik iranskega parlamenta in eden ključnih političnih glasov v pogajalskem procesu Mohammad Bagher Qalibaf je sporočil, da Iran ne bo sprejel nobenega dogovora, dokler ne bodo v celoti zaščiteni nacionalni interesi države.
“Obljubam sovražnika ni zaupanja, pomembni so le objektivni rezultati,” je dejal po poročanju državne tiskovne agencije IRNA.
Izjava potrjuje, da Teheran ostaja pri trdem pogajalskem izhodišču kljub več tednov trajajočim poskusom diplomatskega približevanja med Washingtonom in Teheranom.
Jedrski pogovori brez preboja
Po navedbah iranskih uradnikov si strani še vedno izmenjujeta predloge prek regionalnih posrednikov, vendar dogovor ostaja oddaljen.
Med glavnimi zahtevami Teherana so odprava sankcij za naftni in petrokemični sektor, sprostitev zamrznjenih iranskih sredstev v tujini ter oblikovanje sklada za obnovo v vrednosti okoli 300 milijard dolarjev.
Ameriška stran za zdaj ni pripravljena sprejeti teh zahtev v celoti. Washington vztraja, da mora biti morebitno zmanjševanje sankcij postopno in neposredno povezano z izpolnjevanjem iranskih obveznosti.
Napetosti dodatno povečuje Hormuška ožina, skozi katero potuje približno petina svetovne trgovine z nafto. Iranske oblasti so ponovno poudarile, da morajo tuja komercialna in vojaška plovila pri prehodu spoštovati iranska pravila, medtem ko se ZDA in Iran medsebojno obtožujeta ogrožanja pomorske varnosti.
Analitiki opozarjajo, da bi lahko tudi morebiten diplomatski dogovor pustil trajnejše posledice za ladijski promet in energetske trge, saj ostaja politično tveganje v regiji visoko.
Izrael prodira globlje v Libanon
Vzporedno z diplomatskimi pogajanji se zaostruje tudi vojaška fronta med Izraelom in Hezbolahom.
Med operacijo je bil ubit en izraelski vojak. Izraelske sile nadaljujejo napredovanje proti Nabatiehu, enemu ključnih oporišč Hezbolaha na jugu države.
Ofenziva se je okrepila po enem najintenzivnejših valov raketnih in brezpilotnih napadov Hezbolaha od aprilskega premirja. Izraelske oblasti so zaradi varnostnih razmer zaprle šole v več severnih skupnostih in omejile javna zbiranja.
Več tisoč mrtvih in več kot milijon razseljenih
Libanonski premier Nawaf Salam je Izrael obtožil izvajanja “politike požgane zemlje” na jugu države in pozval k takojšnji prekinitvi ognja.
Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo od začetka sedanjega konflikta 2. marca ubitih najmanj 3371 ljudi, več kot 10.000 pa ranjenih. Število razseljenih je preseglo milijon ljudi.
Hezbolah je medtem prevzel odgovornost za več napadov z raketami in brezpilotnimi letalniki na izraelske vojaške položaje na severu Izraela in v južnem Libanonu.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je ob tem opozoril, da je Washington pripravljen nadaljevati vojaški pritisk na Iran, če diplomatska pot ne bo preprečila, da bi Teheran pridobil jedrsko orožje.
Dogajanje tako kaže na hkratno zaostrovanje na dveh frontah – v jedrskih pogajanjih med Washingtonom in Teheranom ter na bojišču med Izraelom in Hezbolahom, kjer se kljub poskusom diplomatskega umirjanja spopadov nasilje nadaljuje.
