V Evropskem parlamentu je v zadnjih tednih prišlo do nenavadnega političnega zapleta okoli zakonodaje, ki naj bi zaostrila evropsko migracijsko politiko. Razkritja kažejo, da so se predstavniki Evropske ljudske stranke (EPP) pri iskanju večine v določenem trenutku obrnili tudi na poslance desnih političnih skupin, med njimi na predstavnike nemške stranke AfD.
Razprava je potekala okoli predloga uredbe, ki bi omogočila strožjo politiko vračanja zavrnjenih prosilcev za azil. Eden ključnih elementov predloga je vzpostavitev tako imenovanih „centrov za vračanje“ zunaj Evropske unije, kamor bi bili premeščeni migranti, ki jih države članice ne bi mogle vrniti v njihove matične države.
Pogajanja o zakonodaji so več mesecev obstala, saj tri največje politične družine v Evropskem parlamentu – konservativci iz EPP, socialdemokrati in liberalci – niso uspele doseči soglasja. Socialdemokrati so namreč zavrnili podporo predlogu v njegovi takratni obliki, predvsem zaradi pomislekov glede centrov zunaj EU.
Zastoj je pomenil, da predlog ni imel potrebne podpore za napredovanje v parlamentarnem postopku.
Neformalni pogovori z desnim političnim taborom
Kot poroča Euronews, naj bi po neuspešnih pogajanjih med glavnimi političnimi skupinami prišlo do neformalnih stikov med poslanci EPP in predstavniki več desnih političnih skupin v parlamentu. Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa je komunikacija potekala tudi prek skupinskega klepeta, v katerem so sodelovali predstavniki več političnih skupin.
Med njimi naj bi bili poslanci iz konservativne skupine ECR, skupine Patrioti za Evropo ter skupine Evropa suverenih narodov, v kateri sodelujejo tudi poslanci nemške AfD. Razprava naj bi bila usmerjena predvsem v iskanje kompromisov glede vsebine migracijske zakonodaje.
V okviru teh pogovorov naj bi nekateri predstavniki desnih strank predlagali dodatne spremembe. Med drugim naj bi se razpravljalo o strožjih postopkih preverjanja starosti prosilcev za azil, vključno z možnostjo medicinskih testov v primeru dvoma o starosti mladoletnih prosilcev.
Po informacijah, ki so prišle v javnost, so se štirje poslanci iz različnih političnih skupin tudi osebno sestali, da bi uskladili predlog sprememb pred glasovanjem v pristojnem odboru Evropskega parlamenta.
Weber zavrača politično sodelovanje z AfD
Vodja skupine EPP v Evropskem parlamentu Manfred Weber je v odzivu poudaril, da tako imenovani „požarni zid“ proti sodelovanju z desnimi strankami na evropski ravni ostaja v veljavi. Ob tem je dejal, da AfD po njegovih besedah ne igra nobene vloge pri oblikovanju večin ali politične strategije skupine.
Weber je priznal, da obstajajo različni komunikacijski kanali med zaposlenimi in političnimi predstavniki, vendar je poudaril, da sam kot vodja poslanske skupine določa politično strategijo in ne nadzoruje vseh neformalnih pogovorov.
Kljub temu so razkritja sprožila razpravo o političnih zavezništvih v Evropskem parlamentu, saj EPP, socialdemokrati in liberalci običajno tvorijo neformalno večino, ki omogoča sprejemanje ključnih zakonodajnih odločitev.
Predlog uredbe o vračanju migrantov velja za pomemben del širših prizadevanj nekaterih držav članic EU za zaostritev migracijske politike. Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je med zagovorniki koncepta zunanjih centrov za vračanje, ki naj bi po njegovem mnenju razbremenili evropski azilni sistem.
Nemška vlada je skupaj z več državami članicami že pripravila okvirni načrt za takšne centre zunaj EU.
Kritiki predloga opozarjajo, da bi lahko takšni ukrepi posegli v temeljne pravice prosilcev za azil in odprli nova pravna vprašanja glede obravnave migrantov zunaj ozemlja Evropske unije. Razkritja o neformalnem sodelovanju med različnimi političnimi skupinami pa bi lahko dodatno zapletla politična pogajanja o prihodnosti evropske migracijske zakonodaje.
