Pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi so ponovno zastala, so danes potrdili viri, vključeni v pogovore, ki potekajo v katarski prestolnici. Kot razlog za novo blokado navajajo nestrinjanje glede obsega izraelskega umika iz palestinskega območja. Hamas naj bi zavrnil izraelski predlog, po katerem bi približno 40 odstotkov Gaze, vključno z jugom Rafe in deli severa, ostalo pod izraelskim nadzorom.
Po poročanju palestinskega vira, seznanjenega z razmerami v Dohi, je Hamas odločno zavrnil izraelski predlog, ki predvideva delni umik vojske iz Gaze. Predlog naj bi omogočal, da izraelske sile še naprej nadzirajo znatna območja, med njimi celotno območje Rafe in strateške lege na severu in vzhodu enklave. Hamas ob tem vztraja, da se izraelska vojska vrne na položaje, ki jih je zasedala med prejšnjim premirjem, preden je marca letos nadaljevala ofenzivo.
Dva izraelska vira sta potrdila, da Hamas zavrača kakršen koli načrt, ki ne vključuje celovitega izraelskega umika, ter da vztraja pri pogojih, postavljenih že v začetku pogajanj – med njimi tudi zagotovilo o trajni prekinitvi sovražnosti.
Kljub zastojem naj bi se posredna pogajanja o 60-dnevnem premirju po ameriškem predlogu nadaljevala. Bela hiša je prejšnji teden napovedala, da se bo Trumpov posebni odposlanec za pogajanja na Bližnjem vzhodu Steve Witkoff udeležil pogovorov v Dohi, kjer bo sodeloval pri iskanju kompromisne rešitve. Witkoff je imel ključno vlogo pri oblikovanju predloga, ki predvideva postopno izpustitev izraelskih talcev in sočasen umik izraelskih sil z določenih območij.
Po ocenah palestinskega vira je napredek mogoč le ob močnejšem pritisku ameriške strani, predvsem z zagotovili o koncu vojne, kar ostaja eno ključnih vprašanj za Hamas. Gibanje že dalj časa pogojuje izpustitev preostalih izraelskih talcev s trajnim premirjem in popolnim koncem izraelske vojaške operacije.
Talci ostajajo v središču sporazuma
Delegaciji Izraela in Hamasa sta v Dohi že skoraj teden dni, pri čemer si pogajalci prizadevajo doseči dogovor o zaporednih korakih: izpustitvi talcev, delnem umiku izraelskih sil in začetku razprav o dolgoročnem miru. Izraelska stran vztraja, da prekinitev ognja ne pride v poštev, dokler niso vsi talci izpuščeni in dokler Hamas ne bo razorožen oziroma razpuščen.
Od 7. oktobra lani, ko so skrajneži pod vodstvom Hamasa izvedli obsežen napad na izraelsko ozemlje, je bilo po uradnih izraelskih podatkih ubitih približno 1200 ljudi, 251 oseb pa je bilo ugrabljenih. Izrael navaja, da je približno 20 od preostalih 50 talcev še živih.
Po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi, ki jih vodi Hamas, je bilo od začetka izraelske kampanje ubitih več kot 57.000 Palestincev. Poleg ogromnega števila smrtnih žrtev je skoraj celotno prebivalstvo območja, ki šteje več kot dva milijona ljudi, razseljeno. Večina Gaze je povsem uničena, zdravstveni in komunalni sistemi so kolapsirali, humanitarne razmere pa so po ocenah Združenih narodov katastrofalne.
Izrael je večkrat poudaril, da so vojaški ukrepi usmerjeni proti Hamasu in ne proti civilnemu prebivalstvu, a opozorila mednarodne skupnosti o nesorazmerni uporabi sile ostajajo. V več evropskih in mednarodnih prestolnicah so v minulih dneh znova potekali pozivi k takojšnji prekinitvi ognja in povečanju dostopa humanitarne pomoči.
Foto: Pixabay
