Poljske zračne sile so nad Baltskim morjem prestregle rusko vojaško letalo Il-20, namenjeno za izvidniške in elektronsko-obveščevalne naloge. Kot so sporočili iz operativnega poveljstva oboroženih sil, letalo ni kršilo poljskega zračnega prostora, vendar ni imelo predloženega načrta leta, njegov transponder pa je bil izklopljen, kar je onemogočilo sledenje.
Po navedbah poveljstva sta v akciji sodelovala dva lovca MiG-29 poljskih zračnih sil, ki sta letalo spremljala, dokler se ni oddaljilo iz območja nadzorovanega zračnega prostora. Poveljstvo je v izjavi zapisalo, da so bile operacije izvedene “hitro, učinkovito in varno” ter poudarilo stalno pripravljenost oboroženih sil za zaščito ozemeljske celovitosti države.
Euronews poroča, da se Nato in Evropska unija v zadnjih tednih soočata s povečanim številom incidentov, povezanih z ruskimi vojaškimi leti v bližini zračnega prostora članic zavezništva. Konec septembra je Nato Moskvo opozoril, da bo po poročilih o več kršitvah zračnega prostora in sestrelitvah brezpilotnih letal “uporabil vsa potrebna sredstva za zaščito svojih članic”.
Incident iz 10. septembra, ko je rusko brezpilotno letalo preletelo Poljsko, je bil označen kot prvo neposredno srečanje med ruskimi in Natovimi silami po začetku invazije na Ukrajino leta 2022.
Estonija je ta konec tedna sporočila, da so trije ruski lovci MiG-31 brez dovoljenja za 12 minut vstopili v njen zračni prostor, kar je Moskva zanikala.
Program Vzhodni stražnik kot odgovor na ruske vdore
Po zadnjih dogodkih je generalni sekretar Nata Mark Rutte napovedal vzpostavitev programa Vzhodni stražnik, namenjenega odvračanju nadaljnjih ruskih vdorov in krepitvi solidarnosti s Poljsko. „Vidimo, da droni kršijo naš zračni prostor. Ne glede na to, ali je bilo to namerno ali ne, je to nesprejemljivo,“ je poudaril in dodal, da so zavezniki izrazili popolno podporo Varšavi.
Zavezništvo je v izjavi ponovno opozorilo Moskvo, da „ne bi smela dvomiti v odločnost Nata“, saj bodo članice “v skladu z mednarodnim pravom uporabile vsa potrebna vojaška in nevojaška sredstva” za obrambo svojih ozemelj.
Vzporedno z napetostmi na vzhodu Evrope so tudi skandinavske države poročale o incidentih v svojem zračnem prostoru. Na Danskem so morali 23. septembra za več ur zapreti letališče v Københavnu, potem ko so opazili več dronov. Premierka Mette Frederiksen je ob tem dejala, da vpletenosti Rusije “ni mogoče izključiti” in opozorila, da mora biti družba pripravljena na tovrstne razmere.
Podoben dogodek se je zgodil dan prej na Norveškem, kjer je bilo letališče v Oslu zaprto tri ure zaradi domnevnih opažanj dronov. Po podatkih norveške vlade je Rusija letos že trikrat kršila njihov zračni prostor. Premier Jonas Gahr Støre je dejal, da „ne glede na vzrok to ni sprejemljivo“.
Kremelj je vse obtožbe o ruskih vdorih označil za “neutemeljene”.
Foto: Pixabay/Defence-Imagery/fotografija je simbolna
