Polovica Poljakov verjame, da so virusi umetno ustvarjeni za nadzor prebivalstva
Raziskava Eurobarometra razkriva presenetljive podatke o prepričanjih Poljakov glede znanosti in medicinskih teorij zarote. Kar 50 odstotkov vprašanih na Poljskem meni, da so virusi umetno ustvarjeni v laboratorijih z namenom nadzora prebivalstva, kar bistveno presega povprečje Evropske unije, ki znaša 35 odstotkov. Raziskava izvedena septembra in oktobra 2024, ki je zajela več kot 34.000 posameznikov iz 27 držav članic EU ter Turčije, Severne Makedonije, Srbije in Združenega kraljestva, kaže na zaskrbljujoč porast tovrstnih prepričanj v primerjavi z letom 2021. Rezultati hkrati nakazujejo naraščajoče zaupanje v znanost in tehnologijo, kar ustvarja zanimiv paradoks v odnosu javnosti do znanstvenih dosežkov.
Na Poljskem se je delež tistih, ki verjamejo v umetno ustvarjene viruse, v zadnjih treh letih povečal za 10 odstotnih točk, kar je nadomestilo prejšnjo negotovost, izraženo z odgovori “ne vem”. Poleg tega raziskava razkriva tudi druge zaskrbljujoče trende: 21 odstotkov Poljakov izraža negativne občutke do cepiv, kar je pet odstotnih točk več kot leta 2021. Tretjina vprašanih verjame tudi, da so ljudje sobivali z dinozavri, piše Euractiv. Tovrstna prepričanja nakazujejo na širjenje dezinformacij, ki spodkopavajo zaupanje v znanstvene institucije.
Natalia Gruenpeter, analitičarka pri poljskem oddelku za zaščito informacij v kibernetskem prostoru NASK, je za Euractiv poudarila, da takšne teorije zarote uspevajo z ustvarjanjem podobe elit kot zarotnikov, odgovornih za družbene težave. “Ko ljudje sprejmejo ta prepričanja in posledično zavračajo medicinske smernice ali dokazano zdravljenje, ogrožajo svoje zdravje in življenje z izbiro nepreverjenih alternativ,” je opozorila.
Paradoks zaupanja v znanost in skepticizem do medicine
Kljub razširjenosti teorij zarote raziskava kaže, da 83 odstotkov državljanov EU znanost in tehnologijo vidi kot pozitivno silo, 67 odstotkov pa meni, da ta napredek izboljšuje kakovost življenja. Anketiranci izražajo močno podporo obnovljivim virom energije (87 odstotkov), informacijskim tehnologijam (79 odstotkov) in cepivom kot orožju proti nalezljivim boleznim (77 odstotkov). Vendar pa se ob vprašanjih o medicinskih zarotah razkrije druga plat. Na Portugalskem, ki vodi po deležu privržencev teorije o virusih kot orodju nadzora (62 odstotkov), in na Poljskem, kjer polovica vprašanih deli to mnenje, je skepticizem očiten.
Poleg tega 52 odstotkov Poljakov meni, da podnebne spremembe izvirajo iz naravnih ciklov in ne iz človeške dejavnosti, kar še dodatno poudarja razkorak med znanstvenimi dejstvi in javnim mnenjem. Po vsej EU se je nezaupanje v cepiva povečalo za osem odstotnih točk, pri čemer je Malta zabeležila največji skok, kar 23 odstotkov.
Gruenpeter je poudarila, da dezinformacije uspevajo v družbenem ozračju, kjer prevladujeta strah in negotovost. “Teorije zarote ponujajo preproste odgovore na kompleksna vprašanja, kar privlači posameznike, ki iščejo gotovost,” je pojasnila. Takšna prepričanja imajo lahko resne posledice, saj posamezniki, ki zavračajo cepljenje ali dokazano medicino, ne ogrožajo le sebe, temveč tudi širšo skupnost.
Kljub tem izzivom raziskava prinaša tudi upanje. Več kot polovica Poljakov (51 odstotkov) in 58 odstotkov vprašanih po vsej EU izraža željo po večjem znanju o znanstvenih odkritjih. Gruenpeter vidi rešitev v krepitvi medijske pismenosti in komunikaciji, ki upošteva čustvene in družbene vidike. “Gradnja zaupanja v institucije in izboljšanje znanstvenega izobraževanja sta ključna za omejevanje vpliva dezinformacij,” je zaključila.
