Električna vozila so iz nišne tehnologije prešla v množično uporabo, s tem pa se je prvič odprlo tudi vprašanje njihove dejanske dolgoročne zanesljivosti. Do zdaj so razprave temeljile predvsem na laboratorijskih podatkih, marketinških obljubah in izkušnjah prvih lastnikov. Poročilo AUTO BILD TÜV 2026 pa prinaša drugačno sliko – takšno, ki temelji na realnih rezultatih tehničnih pregledov in konkretnih napakah vozil, ki so že nekaj let v uporabi.
Analiza TÜV za leto 2026 zajema 18 električnih modelov različnih razredov. Ključni kazalniki so stopnja večjih napak, povprečna prevožena kilometrina ter vrsta najpogostejših tehničnih pomanjkljivosti. Poročilo jasno pokaže, da električni pogon sam po sebi ne pomeni večje zanesljivosti, temveč je odločilna kakovost celotnega vozila – od podvozja do zavor in svetlobnih sklopov.
Strokovnjaki TÜV poudarjajo, da „manjše število mehanskih delov ne pomeni samodejno manj napak“, saj se te pri električnih vozilih pogosto pojavijo drugje, zlasti pri podvozju in zavornem sistemu.
Zmagovalci: nizka stopnja napak in stabilna konstrukcija
Na vrhu lestvice je Mini Cooper SE. Delež večjih napak znaša 3,5 odstotka, povprečna kilometrina pa 27.000 kilometrov. TÜV navaja, da so „vzmetenje, krmilni elementi in zavorni koluti nadpovprečno vzdržljivi“, kar je pri električnih vozilih, kjer zavore pogosto trpijo zaradi neenakomerne obremenitve, pomembna prednost. Prav ta zanesljivost po oceni strokovnjakov ohranja tudi relativno stabilno vrednost vozila na trgu rabljenih avtomobilov.
Zelo dober rezultat dosega Audi Q4 e-tron. Stopnja večjih napak znaša 4,0 odstotka pri povprečni kilometrini 42.000 kilometrov. TÜV izpostavlja, da gre za „zelo dober rezultat glede na maso in velikost vozila“. Opozorila so sicer zaznana pri nožnih zavorah, vendar se podobne težave pojavljajo tudi pri sorodnih modelih na isti tehnični osnovi, kar kaže na sistemsko značilnost platforme, ne nujno na individualno napako modela.
Dobri rezultati, a z omejitvami uporabe
Fiat 500e dosega 4,2 odstotka napak pri povprečni kilometrini 26.000 kilometrov. TÜV ugotavlja, da je konstrukcija „bolj robustna, kot bi pričakovali glede na velikost vozila“. Kljub temu opozarjajo, da bo dolgoročna zanesljivost bolj jasno vidna šele po več letih uporabe, saj gre večinoma za vozila z mestnim načinom vožnje.
Podobno velja za BMW i3, ki beleži 4,6 odstotka napak pri 28.000 kilometrih. Razen pogostejših težav z nožno zavoro večjih pomanjkljivosti ni zaznati. TÜV navaja, da je i3 „tehnično zanimiv tudi kot rabljeno vozilo“, vendar le ob preverjenem stanju baterije.
Renault Twingo ZE se z enako stopnjo napak 4,6 odstotka uvršča nad povprečje, a ob povprečni kilometrini 25.000 kilometrov. Strokovnjaki izrecno opozarjajo, da „nizka obremenitev vozila pomembno vpliva na ugoden rezultat“.
Sredina lestvice: brez resnih sistemskih napak
Hyundai Kona Electric (4,8 odstotka napak, 37.000 kilometrov) in Hyundai Ioniq 5 (4,9 odstotka, 46.000 kilometrov) se uvrščata v zgornjo polovico lestvice. TÜV pri obeh zaznava tipične težave električnih vozil, zlasti obrabo zavornih kolutov zaradi regenerativnega zaviranja, večjih konstrukcijskih pomanjkljivosti pa ne.
VW ID.3 in VW ID.4/ID.5 dosegajo povprečne rezultate. Pri modelih na tej platformi TÜV navaja, da se „kakovost močno razlikuje glede na način uporabe“, pri čemer večja kilometrina praviloma pomeni več zabeleženih napak, a ne v takšnem obsegu kot pri najslabše uvrščenih modelih.
Ko številke postanejo opozorilo
Škoda Enyaq izstopa po kontrastih. Po eni strani ima zelo dobre ocene pri vzmetenju in krmilnih zglobih, po drugi strani pa TÜV opozarja na „resno pomanjkljivost pri zavorni učinkovitosti“. Stopnja napak znaša 9,1 odstotka, povprečna kilometrina pa 51.000 kilometrov. Skoraj vsak deseti Enyaq ne opravi prvega tehničnega pregleda, kar je za vozilo tega razreda in cenovnega razpona nadpovprečno visok delež.
Dacia Spring potrjuje, da nizka cena pomeni tudi tehnične kompromise. Stopnja napak znaša 13,0 odstotka, kljub povprečni kilometrini le 26.000 kilometrov. TÜV ugotavlja, da so „pomanjkljivosti vidne že ob prvem tehničnem pregledu“, kar odpira vprašanje dolgoročne vzdržljivosti.
Tesla: kilometrina ne pojasni vsega
Najslabše rezultate dosegata Tesla Model 3 in Tesla Model Y. Model Y ima 17,3 odstotka večjih napak pri 55.000 kilometrih, Model 3 pa 13,1 odstotka pri 56.000 kilometrih. TÜV kot najpogostejše razloge navaja „težave z žarometi, obrabo zavornih diskov in napake na vzmetenju“.
Čeprav imata oba modela nadpovprečno kilometrino, analiza kaže, da ta sama po sebi ne pojasni slabih rezultatov. Primerljivi modeli, kot so Audi Q4 e-tron ali Hyundai Ioniq 5, se pri podobni obremenitvi odrežejo bistveno bolje.
Poročilo TÜV 2026 jasno pokaže, da električni avtomobili niso enakovredni glede zanesljivosti. Razlike med modeli so izrazite, ključni dejavniki pa niso le baterija in pogon, temveč predvsem kakovost podvozja, zavor in splošna izdelava.
Za kupce rabljenih električnih vozil to pomeni, da je poleg dosega in starosti vozila smiselno zelo natančno preveriti rezultate tehničnih pregledov. Številke kažejo, da se razlike v kakovosti pokažejo že razmeroma zgodaj – in da se nekatere težave ponavljajo sistematično, ne glede na prevožene kilometre.
