Portugalska: v drugi krog predsedniških volitev Seguro in Ventura

ByA. K.

19. januarja, 2026 , ,
Andre Ventura [Foto: Wikimedia Commons,Vox España Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication]

Na Portugalskem bo o novem predsedniku odločal drugi krog volitev, potem ko v prvem krogu nihče od kandidatov ni dosegel potrebne absolutne večine. Največ glasov je prejel kandidat, ki ga podpira Socialistična stranka (PS), António José Seguro, v drugi krog pa se je uvrstil tudi vodja desne stranke Chega André Ventura. Drugi krog je razpisan za 8. februar.

Po skoraj v celoti preštetih glasovih je Seguro zbral približno 31 odstotkov podpore, Ventura pa okoli 24 odstotkov. Razplet potrjuje nadaljnjo razdrobljenost portugalskega političnega prostora in krepitev populističnih sil, ki so v zadnjih letih opazno povečale vpliv tudi v parlamentu.

Seguro je po objavi izidov dejal, da razume rezultat kot „zmago demokracije“ in kot sporočilo, da volivci pričakujejo stabilnost ter spoštovanje ustavnih vrednot. Napovedal je, da bo v drugem krogu skušal nagovoriti širši krog volivcev in povezati tiste, ki nasprotujejo skrajnejšim političnim pristopom.

Poudaril je, da želi biti predsednik vseh Portugalcev in da njegova kandidatura ni vezana na strankarsko disciplino, temveč na osebno odgovornost do volivcev. V volilni kampanji pred drugim krogom namerava izpostaviti vlogo predsednika kot varuha ustave in stabilnosti v času političnih in socialnih napetosti.

Ventura utrjuje položaj na desnici

Venturin uvrstitev v drugi krog velja za najmočnejši dosežek stranke Chega na predsedniških volitvah doslej. Stranka, ustanovljena pred manj kot desetletjem, je v tem času postala druga najmočnejša sila v parlamentu, zdaj pa je prvič tudi resen tekmec za predsedniško funkcijo.

Ventura je po razglasitvi rezultatov dejal, da volivci iščejo alternativo tradicionalnim strankam in da je njegov rezultat dokaz, da je desni politični prostor pripravljen na spremembe. Ob tem je pozval volivce, ki se ne opredeljujejo kot socialisti, naj se v drugem krogu združijo okoli njegove kandidature.

Posebej odmevna je bila njegova zmaga v avtonomni regiji Madeira, kjer je prejel največ glasov, kar analitiki razumejo kot signal, da Chega prodira tudi na območja, ki so bila tradicionalno trdna opora sredinski desnici.

Vladajoče stranke z najslabšim rezultatom v letih

Kandidat, ki sta ga podprli vladajoča Socialdemokratska stranka (PSD) in Ljudska stranka (CDS-PP), Luís Marques Mendes, je z okoli 11 odstotki glasov zasedel šele peto mesto. Gre za najslabši rezultat kandidata, ki ga je podprla PSD, v zadnjih več kot 20 letih.

Marques Mendes je po volitvah prevzel odgovornost za poraz in sporočil, da v drugem krogu ne bo podprl nobenega kandidata. Enako stališče je zavzelo tudi vodstvo PSD, ki se ne namerava uradno vključevati v nadaljevanje kampanje.

Premier Luís Montenegro je poudaril, da izid predsedniških volitev ne odraža podpore vladi in da bo izvršna oblast nadaljevala delo na podlagi parlamentarnega mandata. Dodal je, da so volivci na različnih volitvah pogosto različno usmerjeni in da predsedniški izid ne pomeni spremembe razmerij v zakonodajni oblasti.

Kampanja zaznamovana z vprašanjem priseljevanja

Ventura je v kampanji največ pozornosti namenjal vprašanju priseljevanja in socialne politike, kar je v zadnjih letih postalo eno osrednjih političnih tem v državi. Njegova retorika je pritegnila del volivcev, hkrati pa sprožila odpor pri zmernejšem delu javnosti, kjer ankete še vedno kažejo prednost Segura v morebitnem neposrednem dvoboju.

Portugalski predsednik ima predvsem reprezentativno in ustavno vlogo, vendar lahko v določenih razmerah razpusti parlament in razpiše predčasne volitve, kar mu daje pomemben vpliv v političnih krizah. Novi predsednik bo nasledil Marcela Rebela de Souso, ki je zaključil dva zaporedna petletna mandata, kar je najvišje dovoljeno število po ustavi.

Drugi krog bo tako odločal ne le o osebnosti novega predsednika, temveč tudi o tem, ali bo Portugalska dobila vodjo države iz tradicionalnega političnega prostora ali pa prvega predsednika, ki izhaja iz nove populistične desnice.