Požareport: Ko je bil nekdanji premier Miro Cerar ml. le še zunanji minister v komični vladi Marjana Šarca, mu je tedanji vodja njegovega kabineta Stojan Pelko (sicer dolgoletni tesni in vdani sopotnik Gregorja Golobiča, ki je med vladavino Roberta Goloba najprej postal programski direktor EPK Nova Gorica & Gorica, potem so mu zagotovili javnosektorsko službo direktorja ljubljanske Kinoteke, njegova aktualna žena Špela Španzel pa je – pri ministrici Asti Vrečko iz Levice – postala generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo) intelektualno priliznjeno, z izbranimi besedami, kot Pelko to zna in obvlada, prišepetoval, kako je on – Cerar – vrhunski material za predsednika države iz levega bloka.
Toda tranzicijska levica, beri: Milan Kučan, se je odločila drugače, izbrali so še bolj noro ambiciozno, povsem brezkompromisno in tajkunsko-finančno priskrbljeno Natašo Pirc Musar. Ko je Cerarju propadel tudi njegov zadnji kadrovsko-politični gambit, da med covidom in tretjo Janševo vlado postane nekakšnen nadpolitik, kot predsednik državnega zbora, čemur Janez Janša in Zdravko Počivalšek, takrat že novi boss nekoč Cerarjeve SMC, nista nasedla, se je bil, hočeš nočeš, prisiljen vrniti nazaj v službo na matično Pravno fakulteto v Ljubljani. Kjer se je kmalu, kot se za bivšega predsednika leve vlade tako rekoč spodobi, ob prvi priložnosti prigrebel do funkcije… več na Požareport.
