Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je v letu 2024 v Slovenijo priselilo 33.023 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 21.491. Selitveni prirast je tako znašal 11.532 oseb, kar je skoraj enako kot leto poprej.
“V primerjavi z letom prej se je število priselitev zmanjšalo za 3 odstotke, število odselitev pa za 4 odstotke,” so navedli na SURS-u.
Po podatkih SURS je bil selitveni prirast tujih državljanov v letu 2024 že 26. leto zapored pozitiven. V državo se je priselilo 28.250 tujih državljanov, iz nje pa se jih je odselilo 16.393, kar pomeni, da je selitveni prirast znašal 11.857 oseb.
“K temu so največ prispevali državljani Bosne in Hercegovine – v Slovenijo se jih je priselilo 3.900 več, kot se jih je iz nje odselilo,” so poudarili na SURS-u.
Pri državljanih Slovenije pa je bila slika drugačna. Priselilo se jih je 4.773, kar je za 18 odstotkov več kot v letu 2023, odselilo pa se jih je 5.098, kar pomeni devetodstotni padec v primerjavi z letom prej. Kljub temu je bil selitveni prirast slovenskih državljanov negativen.
Največ priseljenih iz Nemčije, odseljenih v Avstrijo
Med slovenskimi državljani, ki so se v letu 2024 priselili nazaj v domovino, jih je največ prihajalo iz Nemčije in Avstrije, in sicer 23 oziroma 17 odstotkov. Sledile so še Hrvaška, Švica in Italija.
Tujih državljanov se je največ priselilo iz Bosne in Hercegovine, in sicer kar 36 odstotkov vseh priseljenih tujih državljanov. Med pogostimi državami predhodnega prebivališča so bili še Kosovo, Srbija, Severna Makedonija in Ukrajina.
Med odseljenimi slovenskimi državljani jih je petina (22 odstotkov) odšla v Avstrijo, sledile so Nemčija (17 odstotkov), Hrvaška in Švica. Tujci so se največ selili v Bosno in Hercegovino (36 odstotkov), sledili pa sta Kosovo (18 odstotkov) in Srbija (10 odstotkov).
Notranje selitve ostajajo stabilne
V Sloveniji je bilo v letu 2024 zabeleženih 110.727 notranjih selitev, kar pomeni, da je prebivalec zamenjal naselje stalnega prebivališča znotraj države. To je skoraj enako kot leto prej.
“Od prebivalcev, ki so lani prijavili spremembo naselja prebivališča, se jih je večina (81 odstotkov) preselila v drugo občino, 19 odstotkov pa v drugo naselje znotraj iste občine,” navaja SURS.
Notranje selitve so pogosteje zadevale tuje državljane. Okoli 24.000 tujcev je v letu 2024 zamenjalo naselje stalnega prebivališča znotraj Slovenije, medtem ko je bilo takšnih slovenskih državljanov približno 87.000. Povprečna starost notranjih selivcev je znašala 35,9 leta, največ – 46 odstotkov – pa je bilo starih med 20 in 39 let.
“Naselje svojega prebivališča je najmanj enkrat zamenjalo 5 odstotkov prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi lani bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: med tujci se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, med državljani Slovenije pa vsak petindvajseti,” so pojasnili na SURS-u.
Zabeleženih je bilo tudi 43.322 sprememb prebivališča znotraj naselij, kar statistično sicer ne šteje za selitve. Največ ljudi se je znotraj naselja preselilo v Ljubljani (14.224) in Mariboru (4.875).
Podrobnejši podatki o socioekonomskih značilnostih meddržavnih selivcev bodo na voljo 17. decembra 2025. V podatkovni bazi SiStat pa so že zdaj objavljeni dopolnjeni nizi podatkov o selitvenem gibanju za leto 2024, in sicer za meddržavne ter notranje selitve ter za selitveni in skupni prirast prebivalstva.
Foto: Pexels
