Ministrstvo za pravosodje je ob tretji obletnici vlade predstavilo pregled ključnih zakonodajnih sprememb in projektov, ki so v preteklem letu pomembno prispevali k izboljšanju pravosodnega sistema. Poudarek je bil na krepitvi pravne države, večji učinkovitosti sodnih postopkov in zaščiti temeljnih pravic vseh posameznikov.
V ospredju so bili dialog s strokovno javnostjo, civilno družbo in pravosodnimi deležniki, kar je privedlo do sprejetja pomembnih zakonodajnih sprememb, krepitve mehanizmov za preprečevanje korupcije in zaščite žrtev ter večje transparentnosti sodnega sistema.
“V tretjem letu mandata smo na Ministrstvu za pravosodje nadaljevali z uresničevanjem zavez krepitve pravne države, večje učinkovitosti sodnih postopkov in zaščite temeljnih pravic vseh posameznikov,” so zapisali na ministrstvu.
Pomembne zakonodajne spremembe
Eden večjih dosežkov je sprejetje obsežnega paketa sodniške zakonodaje, ki po mnenju vlade predstavlja enega najpomembnejših strukturnih premikov na področju pravosodja v zadnjem desetletju. “Gre za enega najpomembnejših strukturnih premikov na področju pravosodja v zadnjem desetletju, katere glavni cilj je bolj učinkovito, transparentno in odgovorno delovanje sodnega sistema,” poudarjajo na Ministrstvu za pravosodje.
Prenovljena zakonodaja prinaša hitrejše odločanje, kar bo strankam v sodnih postopkih omogočilo učinkovitejše uveljavljanje njihovih pravic.
Odvzem premoženja nezakonitega izvora
Državni zbor je sprejel tudi novelo Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. “Državni zbor je sprejel novelo Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, s katero sledimo načelu, da nihče ne more obdržati premoženja, ki je bilo pridobljeno na nezakonit način,” so pojasnili na ministrstvu.
Novela krepi vlogo Specializiranega državnega tožilstva in omogoča vložitev tožbenega zahtevka za odvzem zakonitega premoženja, ki ustreza vrednosti pred vložitvijo tožbe uničenega, odtujenega, skritega ali porabljenega premoženja nezakonitega izvora.
Marca 2025 je Državni zbor potrdil novo Resolucijo o preprečevanju korupcije. “Na podlagi nove resolucije KPK v sodelovanju z nosilci ukrepov pripravlja akcijski načrt z opredelitvijo konkretnih ukrepov za krepitev integritete in preprečevanje korupcije,” so navedli na ministrstvu.
Spremembe Kazenskega zakonika
Poleg tega so bile sprejete spremembe Kazenskega zakonika, ki odpravljajo večino pridržkov k Istanbulski konvenciji. “Za primere kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja v zakonski zvezi žrtvi ne bo več treba podati predloga za pregon, ampak bodo organi pregon takih kaznivih dejanj začeli in vodili po uradni dolžnosti,” so pojasnili.
Slovenija še naprej ažurno izvaja ukrepe za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). “Slovenija še naprej ažurno izvaja ukrepe za izvrševanje sodb ESČP, s čimer prispeva k spoštovanju človekovih pravic in uveljavljanju visokih standardov tako v zakonodaji kot praksi pristojnih organov,” so poudarili na ministrstvu.
Ob 75. obletnici Evropske konvencije o človekovih pravicah so 9. maja 2025 predsedniki Ustavnega sodišča, Vrhovnega sodišča in ESČP z nagovori obeležili ta pomemben mejnik.
Prihodnji koraki in projekti
Ministrstvo napoveduje več reformnih ukrepov. Med drugim pripravljajo sistemski odziv na SLAPP tožbe. “Zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja je pomemben korak pri zaščiti novinarjev, nevladnikov, zagovornikov človekovih pravic in drugih posameznikov, ki so tarča sodnih postopkov z namenom zastraševanja ali utišanja,” pravijo na ministrstvu.
Pomemben korak je tudi Zakon o obravnavi mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj, ki prinaša ustanovitev centra za mladoletnike. “Ključna novost je ustanovitev centra za mladoletnike, ki bo pripravljal oceno mladoletnika in pripravil usmerjene ukrepe – to je temelj za uspešno resocializacijo,” so izpostavili.
Gradnja novega zapora v Dobrunjah se bliža koncu. “Zaključuje se gradnja sodobnega zapora v Dobrunjah, največje naložbe v slovenski zaporski sistem po osamosvojitvi,” so zapisali na ministrstvu. Objekt bo razbremenil obstoječe kapacitete in izboljšal pogoje za izvrševanje kazenskih sankcij ter delo zaposlenih.
Sprememba zakonodaje za učinkovitejše mednarodno sodelovanje pri pridobivanju e-dokazov
V pripravi je tudi sprememba zakonodaje za učinkovitejše mednarodno sodelovanje pri pridobivanju e-dokazov. “V pripravi je sprememba zakonodaje, ki bo omogočila neposredno sodelovanje s tujimi ponudniki storitev pri pridobivanju e-dokazov, kar bo omogočilo učinkovitejše preiskovanje in pregon spletne in druge kriminalitete,” pojasnjujejo na ministrstvu.
Poleg tega poteka nadgradnja informacijskih sistemov za uvedbo e-poslovanja v kazenskem postopku. “Poteka intenzivno sodelovanje med policijo, državnim tožilstvom in sodiščem pri nadgraditvi informacijskih sistemov, da bo omogočeno pošiljanje elektronskih dokumentov v kazenski verigi, kar bo olajšalo dokazovanje in delo sodišču in strankam v kazenskem postopku, zlasti v obsežnejših zadevah gospodarskega in organiziranega kriminala,” so dodali.
Po dolgih letih prizadevanj je bil dosežen konsenz o vzpostavitvi centralnega organa za upravljanje zaplenjenega premoženja.
“Po skoraj 15 letih različnih poskusov oblikovanja sistemskih rešitev na področju upravljanja začasno zavarovanega in odvzetega premoženja v kazenskem postopku in postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora, je bil dosežen strokovni in politični konsenz o vzpostaviti centralnega organa, ki bo opravljal navedene naloge,” so zapisali na ministrstvu.
Predlog novega zakona bo septembra posredovan v javno razpravo in strokovno usklajevanje.
Ana Kovač
Foto: Nebojša Tejić, Boštjan Podlogar STA/GOV.SI
