Vlada je 17. junija 2025 sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) in ga predlaga v obravnavo po nujnem zakonodajnem postopku na izredni seji Državnega zbora. Predlog novele naslavlja širok spekter sprememb, ki zajemajo višja nadomestila za brezposelnost, spremembe v agencijskem delu, spodbude za zaposlovanje starejših in širše možnosti začasnega dela za upokojence.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti navaja, da novela zasleduje več ciljev: »zagotavljanje višjih pravic iz naslova brezposelnosti, ustreznejša ureditev agencijskega dela, zagotovitev večjega obsega začasnega ali občasnega dela upokojencev, izboljšanje položaja udeležencev javnih del« in še vrsto drugih vsebinskih popravkov.
Med pomembnejšimi spremembami je predvidena uvedba nove storitve »zaposlitvena podpora«, katere namen je »povečati verjetnost ohranitve zaposlitve in uspešno vključevanje v delovno okolje«. Udeležencem javnih del se zvišuje izhodiščno plačilo, ki po novem ne bo smelo biti nižje od minimalne plače.
Višja nadomestila in nova pravila za iskalce zaposlitve
Predlog novele predvideva spremembo zneskov denarnega nadomestila za brezposelnost. Najnižji znesek bo znašal 70 odstotkov bruto minimalne plače, medtem ko bo najvišji znesek znašal 130 odstotkov minimalne plače in se bo nato postopno zniževal na 80 odstotkov. Odpravljena bo tudi ugodnejša obravnava za obmejne delavce, kar se v predlogu utemeljuje z »neupravičeno ugodnejšo obravnavo«.
Novela prav tako uvaja več varovalk pri objavljanju prostih delovnih mest. Zavod za zaposlovanje bo lahko zavrnil posredovanje zaposlitve delodajalcem, »katerim je bilo v upravnem postopku izrečeno opozorilo ali zoper katere je bil uveden prekrškovni postopek« pri pristojnih inšpekcijskih organih, ali če je bil zoper njih v nadzornem postopku izrečen ukrep zaradi nepravilnosti pri porabi sredstev aktivne politike zaposlovanja.
Za iskalce zaposlitve se medtem širi pravna podlaga za začasno in občasno delo študentov in dijakov ter se omogoča tudi »samostojno učenje kot nova aktivnost vseživljenjske karierne orientacije«.
Poseben poudarek na starejših in agencijskem delu
Velik del zakonskih sprememb se nanaša tudi na spodbujanje daljšega ostajanja na trgu dela. V skladu z zavezami iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) se uzakonja mehanizem »bridge to retirement« (most do upokojitve), ki omogoča delavcem starejšim od 59 let postopno zmanjševanje obsega dela.
Delavcem, ki delajo 80 odstotkov polnega delovnega časa, bo pripadala osnovna plača v višini 90 odstotkov plače za polni delovni čas. Hkrati pa bodo obdržali pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot da bi delali polni delovni čas. Določena je tudi prepoved opravljanja nadurnega dela in prepoved dela na podlagi civilne pogodbe pri istem delodajalcu.
Tudi upokojenci bodo po novem lahko delali več – dovoljena mesečna omejitev za začasno delo se zvišuje iz 60 na 85 ur, letna omejitev pa se ustrezno prilagaja. Spremembe vključujejo tudi uskladitev najnižje urne postavke za začasno delo med upokojenci, študenti in dijaki.
Novela se dotika tudi agencijskega dela, kjer se zaradi zaščite te posebej ranljive skupine zaostrujejo pogoji za delovanje agencij. »Viša se tudi bančna garancija iz 30.000 evrov na 100.000 evrov.« Poleg tega bodo tuje pravne osebe iz EU, EGP ali Švice, ki želijo posredovati delo v Sloveniji, morale imeti podružnico na ozemlju države.
Zakon naslavlja tudi odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2020, s katero se usklajuje postopek javnega povabila za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. S tem se izpolnjujejo zakonske in ustavne obveznosti ter podpirajo cilji, usmerjeni v večjo prilagodljivost trga dela.
Miha D. Kovač
Foto: Matija Sušnik/DZ
