Predsednik Sindikata družinskih zdravnikov Slovenije, dr. Igor Muževič, se je odzval na prispevek, ki ga je v Delu objavil nekdanji minister za zdravje Dušan Keber. Ta je znova pozval k zvišanju normativov zdravnikov družinske medicine, kar je sprožilo kritiko pri predstavnikih stroke. Muževič opozarja, da bi takšen korak prinesel hude posledice za bolnike in zdravstveni sistem.
Že uvodoma je spomnil, da Keber predlog ponuja v trenutku, ko se je „po začasnem umiku groženj z zviševanjem normativov začelo znova povečevati zanimanje za specializacijo iz družinske medicine“. Kot poudarja, je povečanje normativov v nasprotju z napori, da bi panoga postala privlačnejša za mlade zdravnike.
Muževič se je dotaknil konkretnih primerov, ki jih navaja Keber. „Najprej primerja zdravstvo s šolstvom, češ da se učitelji nikoli ne bi mogli sklicevati na normative. Vendar primerjava ne drži povsem,“ je pojasnil. Kot je dodal, v šolah res primanjkuje učiteljev, a se normativi niso povečali, posledica pa so prazne ure pri ključnih predmetih. „V družinski medicini pa imajo previsoki normativi še bolj neposredne posledice za zdravje in varnost bolnikov,“ je poudaril.
Ob tem se je odzval tudi na primerjavo z gasilci: „Spregleda, da gasilci nimajo obveznosti pogasiti požara, ki je večji od realnih zmogljivosti enote.“
Napačne navedbe o tujini
Po Muževičevih besedah je Keber pogosto napačno navajal tuje prakse. „Dolga leta je zatrjeval, da imajo v Franciji višje normative kot pri nas, kar pa ne drži – tam imajo zdravniki v povprečju približno 30 odstotkov manj opredeljenih bolnikov,“ je zapisal. V Belgiji je po njegovih besedah povprečno število bolnikov celo nižje od slovenske spodnje meje, ko je dopustno odkloniti nove bolnike.
Posebej se je dotaknil še Švedske: „Mimogrede, Keber si gladko izmisli, da imajo bolniki na Švedskem izbranega osebnega zdravnika. Nimajo ga. Imajo izbran zdravstveni dom.“ Dodal je, da tam zdravnik v povprečju pregleda približno deset bolnikov na dan, kar se v Sloveniji pogosto dojema kot nesprejemljivo nizko število. Poleg tega morajo bolniki participacijo plačati.
Opozorilo pred portugalskim scenarijem
Muževič je izpostavil, da Keber tudi pri Portugalski ni navedel vseh dejstev. „Res je, da je tam spodnja meja za odklanjanje bolnikov višja kot v Sloveniji. Vendar ob tem ne poudari, da imajo na Portugalskem kljub temu izrazito več zdravnikov, pa je zaradi preobremenjenosti še vedno približno 15 odstotkov prebivalcev brez svojega družinskega zdravnika,“ je zapisal. Portugalska se zato že obrača na zasebne zdravnike za pomoč pri razbremenitvi javnega sistema.
„Ob tem se poraja vprašanje, ali bi si želeli podobnega scenarija tudi v Sloveniji – torej, da bi zaradi povišanja normativov odvrnili zdravnike od dela v javnih ambulantah?“ je zapisal Muževič. Po njegovem prepričanju Kebrova prizadevanja vodijo v razpad sistema: „Točno za to se Keber zavzema. Za sesutje osnovnega zdravstva. Brez, da bi sam bil deležen kakršnihkoli posledic.“
Na koncu je dodal še kritično pripombo: „In v razmislek še ena cvetka Kebra – da bolniki brez osebnega zdravnika nimajo dostopa do zdravstvenega sistema. Kako potem bolniki na Švedskem sploh preživijo? Morda tako, da nimajo Kebra, da bi jim solil pamet…“
Foto: Zajem zaslona
