Jose Antonio Kast je v nedeljo zmagal na predsedniških volitvah v Čilu in si zagotovil mandat, ki po ocenah analitikov pomeni najizrazitejši premik države v desno po koncu vojaške diktature leta 1990. V drugem krogu je prejel 58 odstotkov glasov, njegova protikandidatka, vladno podprta levičarska kandidatka Jeannette Jara, pa 42 odstotkov. Jara je poraz priznala še isti večer.
Kastova zmaga temelji predvsem na poudarjanju varnostnih vprašanj, naraščajočega kriminala in migracij, temah, ki so v zadnjih letih močno zaznamovale javno razpravo v državi. V kampanji je nastopal kot zagovornik tršega pristopa države, pri čemer je volivcem ponujal obljubo ponovne vzpostavitve reda in občutka varnosti.
V zmagovalnem govoru pred zbrano množico na sedežu Republikanske stranke je Kast , kot poroča Reuters napovedal „resnične spremembe“. „Brez varnosti ni miru. Brez miru ni demokracije in brez demokracije ni svobode. Čile se bo vrnil brez kriminala, tesnobe in strahu,“ je dejal. Hkrati je opozoril, da „ni čarobnih rešitev“ in da bodo spremembe zahtevale čas in vztrajnost.
Kast je v političnem prostoru prisoten že več kot desetletje in je znan kot dosleden predstavnik desnice. Med njegovimi predlogi so bili gradnja mejnih ovir, napotitev vojske na območja z visoko stopnjo kriminala ter deportacija vseh migrantov, ki v državi bivajo nezakonito. Prav ta jasna in ostra sporočila so po mnenju opazovalcev nagovorila del volilnega telesa, ki ga vse bolj skrbijo varnostne razmere.
Del širšega regionalnega trenda
Zmaga v Čilu se umešča v širši politični premik v Latinski Ameriki, kjer so v zadnjih letih oblast prevzeli ali utrdili desnosredinski in desni voditelji. Med njimi so predsedniki Ekvadorja Daniel Noboa, Salvadorja Nayib Bukele in Argentine Javier Milei. Oktobra je tudi v Boliviji izvolitev centrista Rodriga Paza končala skoraj dve desetletji socialistične vladavine.
Za Kasta je bila to tretja predsedniška kandidatura in drugi vstop v drugi krog, potem ko je leta 2021 izgubil proti sedanjemu predsedniku Gabrielu Boriću. Tokrat so mu, po ocenah politologov, odločilno pomagile spremenjene razmere v državi in večja občutljivost volivcev za vprašanja kriminala in priseljevanja.
Čeprav Čile še vedno velja za eno varnejših držav v regiji, se je v zadnjih letih nasilna kriminaliteta povečala. Oblasti in strokovnjaki to povezujejo z delovanjem organiziranih kriminalnih združb, poroznimi severnimi mejami s Perujem in Bolivijo ter porastom migracij, zlasti iz Venezuele.
Kast je v programu napovedal tudi obsežno zmanjšanje javne porabe ter trgu prijaznejšo politiko. Čile je največji svetovni proizvajalec bakra in pomemben akter na trgu litija, zato so pričakovanja o manjši regulaciji že pozitivno vplivala na borzni trg, nacionalno valuto peso in delniški indeks.
Izzivi v razdeljenem parlamentu
Kljub volilni zmagi bo novi predsednik pri uresničevanju programa soočen z omejitvami v parlamentu. Senat je razdeljen med levico in desnico, v spodnjem domu pa ima pomembno vlogo tudi Ljudska stranka.
Politični analitik Guillermo Holzmann z Univerze v Valparaisu, kot navaja Reuters, opozarja, da bo moral Kast nagovarjati širšo volilno bazo. „Jasno je, da niso vsi, ki so glasovali zanj, njegovi strankarski podporniki. Velik del glasov je izposojen,“ je dejal.
To bi lahko vplivalo tudi na vprašanja družbene politike. Kast, ki se odkrito opredeljuje kot katoličan in ima devet otrok, je bil v preteklosti proti splavu in kontracepciji, vendar teh tem v kampanji ni postavljal v ospredje. Morebitne spremembe zakonodaje bi zahtevale podporo večine v kongresu, javnomnenjske raziskave pa kažejo, da večina prebivalcev podpira obstoječe pravice.
Foto: Posnetek zaslona
