Ameriški kongres je v torek z izjemno visoko podporo sprejel zakonodajni predlog, ki ministrstvu za pravosodje nalaga objavo nekaterih dosjejev, povezanih s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom.
Predstavniški dom je ukrep potrdil s 427 glasovi za in 1 proti ter ga nemudoma poslal v senat, kjer je bil potrjen brez večjih zapletov. Zakon zdaj potuje k predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, ki ga bo po navedbah visokega predstavnika Bele hiše podpisal takoj, ko prispe na njegovo mizo.
Razprava o razkritju dosjejev je republikance v obeh domovih razdeljevala več mesecev, predsednik Trump pa je ukrepu sprva nasprotoval. Po nenadni spremembi stališča, ki jo je sprejel le dva dneva pred glasovanjem, je zakonodajni postopek stekel bistveno hitreje od pričakovanj. Reuters navaja, da je Bela hiša ostala presenečena nad tempom potrjevanja, saj so svetovalci pričakovali dolgotrajnejše postopke v senatu.
Zadeva Epstein je za predsednika ostala politično občutljiva. V Ovalni pisarni je med pogovorom z novinarji izrekel ostre kritike na račun medijskih vprašanj, povezanih s primerom, in ponovno poudaril, da z Epsteinom „ni imel ničesar“. Dodal je tudi, da je nekdanjega znanca že pred leti izključil iz enega svojih klubov, ker naj bi se neprimerno obnašal.
Preživele žrtve pozdravile odločitev kongresa
Pred glasovanjem v predstavniškem domu se je skupina žensk, ki navajajo, da jih je Epstein zlorabljal v mladosti, pred Kapitolom pridružila več demokratskim in republikanskim kongresnikom. Zbrane so pozvale k popolni objavi neklasificiranih zapisov, ki bi lahko podrobneje osvetlili Epsteinovo delovanje in njegova razmerja z vplivnimi posamezniki. Po uspešnem glasovanju so preživele opazovalke iz galerije vstale in zaploskale, nekatere vidno ganjene.
Ena od udeleženk, Jena-Lisa Jones, je kongresnike opozorila, da se razprava ne bi smela sprevrniti v politični obračun. Dejala je, da si žrtve želijo resnice in jasnih odgovorov ter da „zadeva ne sme biti vprašanje političnih točk“.
Naraščajoče nezadovoljstvo med republikanci
Trumpovo začetno nasprotovanje zakonu je sprožilo napetosti med njim in nekaterimi njegovimi najtesnejšimi zavezniki v kongresu. Med najbolj kritičnimi je bila republikanska predstavnica iz Georgie, Marjorie Taylor Greene, ki je večkrat pozvala k razkritju dokumentov in izrazila razočaranje, ker ministrstvo za pravosodje doslej ni objavilo več podrobnosti. Greene je povedala, da je bil nanjo izvajan pritisk, naj spremeni svoje stališče, vendar je podprla resolucijo in poudarila, da „patriotizem pomeni služenje državljanom, ne političnim interesom“.
Predstavnik Thomas Massie, eden od ključnih pobudnikov glasovanja, je v razpravi ostro kritiziral ministrstvo za pravosodje zaradi pomanjkanja transparentnosti. Ocenil je, da bi se uspeh zakona moral meriti po odgovornosti tistih, ki so Epsteinovo delovanje omogočali, pri čemer je dodal, da dokler nihče od vpletenih ne odgovarja, „ostaja vtis prikrivanja“.
Politične posledice in javno mnenje
Najnovejša anketa Reutersa/Ipsosa, končana v ponedeljek, kaže, da je razprava o Epsteinovih dokumentih vplivala na predsednikovo javno podporo, ki je letos zdrsnila na ene najnižjih ravni. Med republikanskimi volivci jih 44 odstotkov meni, da Trump pravilno ravna z zadevo, med splošno populacijo pa je podpora še izraziteje upadla.
Zadeva je za predsednika občutljiva tudi zaradi preteklih povezav z Epsteinom. V devetdesetih letih in začetku 2000-ih sta se družila na dogodkih, kar je Trump večkrat pojasnjeval kot „preteklost“, ki se je končala zaradi domnevno neprimernega vedenja finančnika.
Jeffrey Epstein, nekdanji newyorški finančnik, je leta 2008 na Floridi priznal kaznivo dejanje povezanega s prostitucijo in odslužil 13 mesecev zapora. Leta 2019 je bil obtožen trgovine z mladoletnimi osebami za spolne namene, vendar je pred začetkom sojenja umrl v newyorškem zaporu. Oblasti so smrt razglasile za samomor, kar je sprožilo številne teorije in zahteve po razjasnitvi okoliščin.
Foto: Unsplash/Louis Velazquez
