Preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, končuje svoje delo. Po navedbah Slovenske tiskovne agencije dosedanje ugotovitve komisije kažejo, da si nekatere politične stranke pri financiranju pomagajo preko navidezno nepovezanih medijskih podjetij, gospodarskih družb in inštitutov, je v izjavi za javnost poudarila predsednica komisije Tamara Vonta.
Kot navaja STA, je Vonta preiskavo označila kot eno najglobljih in najcelovitejših preiskav obvodnega financiranja politike v Sloveniji doslej. Hkrati pa se vse bolj odpira vprašanje, ali način vodenja komisije in uporabljena retorika še sodita v okvir parlamentarne preiskave ali pa vse bolj dobivata značaj političnega obračunavanja.
„Ugotovitve komisije kažejo, da si nekatere politične stranke sistematično in izdatno finančno pomagajo preko navidezno nepovezanih medijskih podjetij, gospodarskih družb in inštitutov, ki v resnici delujejo kot ključni finančni steber njihovih političnih in medijskih ambicij,“ je besede predsednice komisije povzela STA. Po njenih navedbah naj bi ti subjekti služili kot „nekakšna dodatna denarnica“, iz katere se plačujejo politični operativci in propagandne dejavnosti.
Takšne trditve so po svoji naravi zelo konkretne in obremenilne, čeprav parlamentarna komisija nima pristojnosti ugotavljati nezakonitosti ali kazenske odgovornosti. Uporaba izrazov, kot so „sporni“ in „nezakoniti viri“, že pred zaključkom poročila odpira vprašanje, ali predsednica komisije s tem vnaprej prejudicira ugotovitve, ki bi jih morali presojati pristojni organi.
Vonta je po navedbah STA opozorila tudi, da imajo nekatere politične stranke neupravičeno prednost pred drugimi, ki spoštujejo pravila in ne zlorabljajo političnega vpliva „za kanaliziranje denarja iz državnih podjetij ali jemanje tako imenovanih donacij od podjetij, ki zmagujejo na javnih razpisih“.
Trditve brez sodnega epiloga
Po besedah Vonte naj bi šlo za politične stranke, ki se v javnosti rade predstavljajo kot branilke domoljubja ali kot borci proti korupciji, hkrati pa pri financiranju „brez zadržkov sprejemajo madžarski in srbski denar, ker in kadar jim to koristi“, še navaja STA.
Takšne izjave so izrazito politično obarvane in segajo daleč preko opisovanja sistemskih tveganj. Brez sodnih postopkov ali pravnomočnih odločitev ostajajo tovrstne navedbe na ravni političnih ocen, kar postavlja pod vprašaj razmejitev med ugotovitveno vlogo komisije in političnim diskurzom njene predsednice.
Neodzivnost prič kot argument in orožje
Preiskovalna komisija se po navedbah predsednice sooča tudi z neodzivnostjo prič. „Pretekli teden smo tako že četrtič zapored zaman čakali ključne priče, ki bi nam pojasnile tok denarja, ki se je začel v državnih podjetjih in nato prek več vmesnih členov končal v najožjem krogu nekdanjega predsednika vlade,“ je dejala Vonta, kot poroča STA.
Neodzivnost prič je dejstvo, vendar jo predsednica komisije uporablja kot dodatno potrditev svojih trditev, čeprav odsotnost zaslišanj sama po sebi ne predstavlja dokaza. Del javnosti medtem meni, da se s tem breme dokazovanja v javnosti obrača – namesto preverljivih ugotovitev se krepi politični vtis krivde.
Med najmanj odzivnimi so po besedah Vonte direktorji državnih podjetij iz časa prejšnje vlade. Po navedbah STA je ob tem govorila o nakazilih „na sto tisoče evrov za neobstoječe oglase“ ter o izplačilih, ki naj bi bila nato dvignjena v gotovini. Tudi v teh primerih gre za trditve, ki jih komisija sama ne more pravno ovrednotiti.
Javni pozivi kot pritisk
Vonta je javno pozvala Tomaža Kokota, Primoža Kokota, Žana Janšo in Žigo Zupanca, naj se 12. januarja udeležijo zaslišanja pred komisijo. Po njenih navedbah se do zdaj nihče od naštetih ni pojavil na zaslišanju niti ni prevzel vabil.
Javno poimensko pozivanje posameznikov pred zaslišanjem pomeni dodaten pritisk in odmik od procesne zadržanosti, ki naj bi bila značilna za parlamentarne preiskave. Takšen pristop krepi vtis, da komisija deluje kot politično orodje, ne zgolj kot nadzorni mehanizem.
„Če v SDS in v Novi Sloveniji mislijo, da se lahko pred neprijetnimi vprašanji skrijejo z nedvigovanjem pošte, skrivanjem dokumentacije in molkom, se motijo,“ je poudarila Vonta, njene besede pa povzema STA.
Zaključno poročilo in odprta vprašanja
Predsednica komisije pričakuje, da bo končno poročilo sprejeto februarja. Po njenih besedah bo iz njega razvidno tudi, da si „nekatere politične stranke predstavljajo bankomate tudi za osebno bogatenje“. Komisija bo ob tem sprejela priporočila za spremembo zakonodaje, še poroča STA.
Ob tem pa se v javnosti vse pogosteje pojavlja misel, da bo poročilo zaradi načina vodenja komisije in ostre javne retorike predsednice razumljeno bolj kot politični dokument kot kot verodostojna podlaga za nadaljnje institucionalne postopke.
[Foto: Matija Sušnik DZ]
