Premier Golob napoveduje: Obrambni izdatki do dveh odstotkov BDP-ja pred 2030
Premier Robert Golob je pred izrednim vrhom Evropske unije v Bruslju napovedal, da bo Slovenija morala svoje obrambne izdatke dvigniti na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) še pred letom 2030, kar je hitreje, kot je bilo sprva predvideno. Izjava je sprožila široko razpravo tako v domačem političnem prostoru kot na mednarodni ravni, saj se Evropa sooča z vse večjimi varnostnimi izzivi in pritiski za krepitev lastnih obrambnih zmogljivosti, poroča MMC RTV SLO. Golob je ob tem poudaril, da zgolj povečevanje izdatkov za orožje ne bo dovolj za zagotavljanje varnosti, temveč je potrebna širša strategija, ki vključuje odpornost družbe kot celote.
“Politična realnost v svetu je, da bo seveda treba za obrambne izdatke in varnost nameniti več,” je dejal Golob ob prihodu na izredno zasedanje Evropskega sveta v Bruslju. Po podatkih obrambnega ministrstva so bili izdatki za obrambo lani ocenjeni na 1,53 odstotka BDP-ja, za leto 2026 pa naj bi dosegli 1,6 odstotka.
Premier je napovedal, da bo Slovenija do vrha zveze Nato konec junija v Haagu pripravila konkreten scenarij za dosego cilja dveh odstotkov, pri čemer bo vlada pred tem seznanila tako parlament kot javnost. “Izdatke za obrambo bo treba na dva odstotka BDP-ja zvišati pred letom 2030,” je bil jasen Golob, a hkrati opozoril, da “samo nakupovanje orožja vseh varnostnih izzivov ne bo rešilo. Ravno obratno, lahko jih celo poslabša, če ne bomo tega nakupa pospremili tudi z vsemi drugimi vidiki.”
Posvetovalni pogovori
Golob je že v sredo, ko je opravil več posvetovalnih pogovorov, nakazal, da bo Slovenija zagovarjala širšo definicijo obrambe, ki presega zgolj vojaške vidike. Skupaj s španskim premierjem Pedrom Sánchezom je oblikoval predlog, da se del sredstev za obrambo usmeri v splošno odpornost družbe, piše MMC RTV SLO. “Danes je v zaključkih razširjena definicija o tem, kaj je obramba in varnost.
Uspelo nam je, da smo to razširili na širšo odpornost, pod katero spada tudi spopadanje s podnebno krizo, z migrantskimi tokovi in s kibernetsko varnostjo,” je pojasnil pred zasedanjem v Bruslju. Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da gre pri tem za krepitev infrastrukture z dvojno uporabo, razvoj domače obrambne industrije, kibernetsko varnost in celo zdravstveni sistem, saj Slovenija ostaja varna država z nizko stopnjo ogroženosti.
Bruseljska razprava o evropski obrambi
Izredni vrh EU-ja v Bruslju je bil namenjen prav vprašanjem krepitve obrambnih zmogljivosti članic, pri čemer bo “razprava v Bruslju namenjena tudi predlogu za občutno povečanje sredstev za evropsko obrambo,” kot je napovedal Golob. Evropska komisija je ta teden predstavila načrt, ki predvideva vzpostavitev novega finančnega instrumenta, prek katerega bo članicam za naložbe v obrambo na voljo do 150 milijard evrov posojil. Skupaj z omejeno sprostitvijo proračunskih pravil EU naj bi ta načrt omogočil do 800 milijard evrov naložb v obrambo. A Golob je glede posojil previden: “Članice se bodo morale zanesti predvsem na lastne vire.”
Poudaril je, da je njegova naloga najti najbolj učinkovito pot za uporabo domačih sredstev, pri čemer vidi priložnost v razvoju slovenske in evropske obrambne industrije, zlasti za zmogljivosti z dvojno rabo. “Res ne verjamem v enostranske rešitve, kot je preprost nakup orožja kjerkoli. S tem še nobene vojne nismo rešili. Verjamem pa, da moramo zgraditi bolj odporno Evropo in takšna Evropa se bo potem lažje soočala z izzivi,” je še dodal.
Po poročanju MMC RTV SLO je Golob pozdravil napoved predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o možnosti odstopanja od strogih proračunskih pravil EU, kar bi državam omogočilo lažje financiranje obrambnih naložb. Slovenija je pripravljena podpreti tudi nemški predlog za dolgoročnejše sproščanje fiskalnih pravil, morda celo za desetletje. “Če bi Nemčija dejansko prišla s spremembo fiskalnih pravil za neko daljše obdobje – omenja se celo desetletno – bomo takšen predlog podprli, vse ostalo so v tem trenutku špekulacije,” je dejal premier.
Odzivi koalicije: zadržanost in različne vizije
V domačem političnem prostoru so odzivi na Golobovo napoved raznoliki. V koalicijski stranki Svoboda so zadržani. Poslanec Martin Premk je dejal: “Očitno bo treba nekoliko pospešiti, ampak do dveh odstotkov BDP-ja za obrambo bi tako ali tako morali priti do leta 2030.” Kje bi pridobili dodatna sredstva, še ni želel komentirati. Podobno previden je Damijan Bezjak Zrim iz SD-ja, ki je opozoril, da en odstotek BDP-ja pomeni približno 700 milijonov evrov. “Moramo biti zelo previdni, kje bomo ta denar vzeli. Tako da jaz bi počakal, kaj se bodo voditelji držav dogovorili v Bruslju, šele nato bi lahko podali končni odgovor,” je dodal Bezjak Zrim. Ob tem je pozval k sodelovanju celotnega državnega zbora, tako koalicije kot opozicije, pri iskanju rešitev.
Odziv levice
Najmanjša koalicijska stranka Levica pa je do napovedi kritična. Vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec je Golobovo izjavo označil za preuranjeno in opozoril na zgodovinske lekcije: “Tekma v oboroževanju je v zgodovini pokazala predvsem eno – da se bodo na račun tega manjšale socialne pravice, zdravstvene pravice in vse, kar financirajo javne blagajne.” Po njegovem mnenju je Evropa pred dilemo “masla ali topov”, pri čemer Levica daje prednost “maslu”.
“Vsak cent, vsak evro, ki gre v katerokoli štirikolesno, šestkolesno ali osemkolesno vozilo ali rakete iz Izraela, je denar, ki zmanjka nekje drugje v naši blagajni,” je poudaril Vatovec. Prizadevanja Goloba za širšo definicijo obrambe, ki vključuje infrastrukturo za dvojno rabo, je označil za potencialno sprejemljivo rešitev, a le kot način za “izigravanje” strogih zahtev Nata. “Če bomo zgradili kakšno bolnico, cesto ali železnico, je to nekaj, kar lahko uporabimo in k čemur lahko kot Levica pristanemo. Vsakršnemu povečanju izdatkov za bojno ali agresivno vojaško tehniko pa bomo nasprotovali,” je napovedal.
Po poročanju MMC RTV SLO je Vatovec izpostavil tudi širše vprašanje strateške vizije EU. Prepričan je, da bi se Evropa morala osredotočiti na lastno zunanjo in obrambno politiko, neodvisno od Nata, ki ga vidi kot “agenta ameriških interesov”. Levica že dlje zagovarja stališče, da bi morala Slovenija izstopiti iz zavezništva, kar je Vatovec ponovil tudi tokrat.
Opozicija: od podpore do kritik in višjih pričakovanj
Opozicija je na Golobovo napoved reagirala različno. Predsednik SDS Janez Janša je ocenil, da je “Evropo ujel trenutek resnice” in da se v Bruslju vsi ukvarjajo z vprašanjem, kako zagotoviti več sredstev za obrambo. Golobovo napoved o dveh odstotkih BDP-ja je označil za “zelo optimistično”, saj po njegovih informacijah na vrhu Nata junija pričakujejo zahteve po še višjem deležu, morda 3 ali 3,5 odstotka. “Po mojih informacijah se za vrh Nata junija letos pripravlja bistveno višji delež, 3 ali 3,5 odstotka BDP-ja,” je dejal Janša.
Kot vire za dodatna sredstva vidi v prerazporeditvi denarja od “nerazumnih” ukrepov zelenega prehoda in razvojne pomoči, a poudarja, da povečanje izdatkov ne sme ogroziti življenjskega standarda. “Sredstva, ki se zdaj zbirajo za vojaške potrebe, ne smejo iti na račun zdravstva, šolstva, konkurenčnosti evropskega gospodarstva,” je opozoril.
Janša je bil kritičen tudi do Vatovčevih izjav o “izigravanju” zahtev. “Napoved za izigravanje take soglasne odločitve je nekaj, kar v tem trenutku Sloveniji zelo škodi,” je dejal in dodal, da je dvonamenskost vojaške opreme omejena. “Ne morete imeti dvonamenskega tanka, protiletalske rakete ali granat – to so stvari, ki največ stanejo,” je poudaril, Golobove ideje o širši odpornosti pa označil za “blef”.
NSi
Nasprotno pa NSi napoved podpira. Vodja poslanske skupine Janez Cigler Kralj je dejal: “Najprej lahko rečem dobro jutro, spoštovani predsednik vlade,” in spomnil, da je cilj dveh odstotkov BDP-ja dogovorjen že več kot desetletje, a ga levosredinske vlade doslej niso jemale resno. “V Novi Sloveniji smo stalno zavezani tem dogovorom. Varnost ni zastonj,” je poudaril in dodal, da bo dvig treba izpeljati premišljeno, vključno z infrastrukturo za dvojno rabo in povečanjem števila vojakov. Kot vire sredstev vidi v rezervah, evropskih skladih in prerazporeditvi denarja od “radikalno levih nevladnih organizacij”.
Po poročanju MMC RTV SLO so v opoziciji izpostavili tudi pomen pripravljenosti ljudi za obrambo države. Janša je poudaril, da je to ključno, Cigler Kralj pa dodal: “Brez osnovne varnosti ni niti dobro delujočega gospodarstva niti zdravstva niti sociale, ničesar.” Oba sta pozvala k transparentnosti pri načrtovanju in porabi sredstev.
Portal24; Foto: Nebojša Tejić/STA/Vlada RS Flickr
