Premier Golob se pred vrhom EU sestaja s slovenskimi deležniki
Predsednik vlade Robert Golob se bo v sredo sestal s ključnimi deležniki v Sloveniji, da bi razpravljali o situaciji v Ukrajini in krepitvi evropske obrambe. Srečanje bo potekalo v luči aktualnih varnostnih izzivov, ki jih prinašajo spremembe v mednarodni politiki. V četrtek bo sledil izredni vrh Evropske unije, kjer bodo voditelji obravnavali podobne teme. Po poročanju MMC RTV SLO naj bi na sredinem srečanju v Sloveniji sodelovali veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič in predstavniki ministrstva za obrambo. Dogodek v Londonu, ki ga je prejšnji teden gostil britanski premier Keir Starmer in na katerega Golob ni bil povabljen, v premierjevem kabinetu niso želeli komentirati.
Na omenjenem srečanju v Londonu so evropski voditelji sprejeli načrt v štirih točkah, ki vključuje nadaljevanje vojaške pomoči Ukrajini, povečanje ekonomskega pritiska na Rusijo ter zagotovitev, da bo Ukrajina vključena v morebitne mirovne pogovore. Poudarili so, da mora trajni mir zagotoviti suverenost in varnost Ukrajine, ter se dogovorili za oblikovanje t. i. koalicije voljnih, ki bi bdela nad izvajanjem mirovnega dogovora. Po poročanju MMC RTV SLO je bil del razprave namenjen tudi krepitvi evropske obrambe, kar bo rdeča nit prihajajočega vrha EU.
Izredni vrh EU zaradi sprememb v politiki ZDA
Izredni vrh Evropske unije, ki ga je sklical predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, je odziv na spremembe v politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa do Rusije in Ukrajine. Costa je v vabilu zapisal, da želijo na vrhu sprejeti prve kratkoročne odločitve, s katerimi bi Evropa postala “bolj suverena, sposobna in bolje opremljena za spopadanje s trenutnimi in prihodnjimi izzivi za njeno varnost”. Po poročanju MMC RTV SLO se pričakuje, da bo pred vrhom predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen članicam poslala pismo, v katerem bo pozvala k povečanju obrambnih izdatkov. Slovenija, ki za obrambo namenja razmeroma nizek delež proračuna, bo v teh razpravah pod drobnogledom.
Slovenija cilj Nata, da bi za obrambo namenila dva odstotka BDP, predvideva doseči šele leta 2030, kar je med zaveznicami deležno kritik. Golob je sredi februarja izjavil: “Zvišanje obrambnih izdatkov je politična realnost,” ob tem pa poudaril, da morajo biti sredstva smotrno porabljena. Obrambni minister Borut Sajovic je v ponedeljek dejal: “Slovenija ni in ne more biti otok sam zase,” ter dodal, da bo kot članica Nata morala spoštovati sprejete dogovore, čeprav za zdaj ostajajo na ravni idej in pobud.
Razprave o obrambnih izdatkih v Sloveniji
V Sloveniji so se na pozive k povečanju obrambnih izdatkov odzvali tudi poslanci. Žan Mahnič (SDS) je dejal: “Obstajajo številni viri financiranja, tako da se ni treba spraševati, ali topovi ali maslo, mi zagovarjamo oboje.” Janez Žakelj (NSi) je poudaril: “Mi smo za mir, tako se moramo pripravljati in oboroževati,” ter predlagal zmanjšanje sredstev za nevladne organizacije.
Damijan Bezjak Zrim (SD) je izrazil dvom o realnosti teh ciljev, Matej Tašner Vatovec (Levica) pa je pozval k premisleku o vlogi Nata in evropski obrambni politiki.
Portal24; Foto: Anže Malovrh/STA
