Zaradi krepitve dolarja, presenetljivo trdnih gospodarskih podatkov iz ZDA in zmanjšanih pričakovanj glede trgovinske vojne se spreminja razpoloženje vlagateljev, ki so doslej stavili proti ameriški valuti. Takšne razmere prinašajo izzive za evropske delnice in trge v razvoju, ki so v zadnjih mesecih izkoriščali oslabitev dolarja in negotovosti glede morebitne vrnitve predsednika Donalda Trumpa.
Dolar, ki je v prvi polovici letošnjega leta zabeležil najšibkejšo polletno rast od leta 1973, se zdaj približuje prvi mesečni rasti v letu 2025. Po mnenju analitikov so k temu pripomogli odločitev ameriške centralne banke, da za zdaj ne zniža obrestnih mer, presenetljivo robustni podatki o gospodarski rasti v ZDA ter zmanjšanje strahov pred obsežnejšo trgovinsko vojno.
Po analizi banke Barclays je tako imenovano trgovanje s “preostalim svetom” – naložbeni pristop, ki temelji na predpostavki o oslabitvi zaupanja v ameriška sredstva – v zadnjem obdobju izgubilo zagon. “Vlagatelji so trgovali proti dolarju predvsem iz želje po zmanjšanju izpostavljenosti njegovi šibkosti, ne zgolj iz geopolitičnih skrbi,” navajajo analitiki.
Terminske pogodbe so v četrtek nakazovale več kot 1-odstotno rast delnic na newyorški borzi, kar bi lahko prekinilo letošnji trend rasti evropskih delnic. Evro ter sredstva iz Azije in nastajajočih gospodarstev so v četrtek občutno izgubili na vrednosti.
Ob manjših pričakovanjih, da bo ameriška centralna banka znižala obrestne mere, so nekateri analitiki izrazili mnenje, da bi Federal Reserve lahko podprla okrevanje dolarja kot orodje za ublažitev inflacijskih pritiskov, ki jih povzročajo carine.
Evropski indeks STOXX, ki je v prvem četrtletju letos presegel ameriški trg, zdaj na letni ravni beleži 8,4-odstotno rast, poroča Reuters. Ameriški indeks S&P 500 je bil pred četrtkovim odprtjem višji za 8,1 odstotka.
Največja stava proti dolarju v težavah
Raziskava banke Bank of America je še sredi julija pokazala, da je oslabitev dolarja med največjimi kolektivnimi stavami globalnih upravljavcev skladov. Po njihovih podatkih je bila stava proti dolarju, vredna 18 milijard ameriških dolarjev, največja tovrstna pozicija na deviznih trgih.
A rast dolarja in padec evra po sredini seji ameriške centralne banke sta to pozicijo postavila pod vprašaj. Evro, ki se je v začetku meseca povzpel do 1,1789 dolarja, je do četrtka padel na 1,1401 dolarja. Gre za največji mesečni padec skupne evropske valute v primerjavi z dolarjem po maju 2023.
Evro je sicer v prvi polovici leta dosegel najuspešnejši šestmesečni niz od uvedbe valute, a po zadnjih podatkih se zdaj približuje največjemu mesečnemu padcu v več kot letu dni.
Indeks azijskih delnic v vzponu (MSCI Asia Pacific) je v četrtek padel za več kot eno odstotno točko in dosegel najnižjo raven v dveh tednih. Prav tako je široki indeks valut na trgih v razvoju pri MSCI zabeležil prvo mesečno izgubo letos.
Britanski funt je medtem na poti k 1,6-odstotni tedenski izgubi, kar bi pomenilo najslabši rezultat valute po januarskem padcu na britanskem trgu. Vlagatelji vse bolj tehtajo vplive gospodarske politike ZDA na svetovne trge, ob tem pa se ponovno krepi povpraševanje po ameriških sredstvih.
Po mnenju tržnih analitikov bi se utegnil trend v prihodnjih tednih nadaljevati, če bodo gospodarski podatki iz ZDA še naprej presegali pričakovanja, ob hkratni previdnosti Federal Reserve pri spremembah obrestnih mer.
Foto: Pexels
