V Bruslju je po intenzivnih pogajanjih prišlo do pomembnega preobrata v razpravi o prihodnosti motorjev z notranjim zgorevanjem v Evropski uniji. Po neuradnih, a potrjenih informacijah, na katere se pri poričanju sklicuje nemški Bild, je dosežen dogovor, ki odpravlja načrtovano popolno prepoved prodaje novih vozil z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035. Podrobnosti naj bi bile uradno predstavljene v torek prihodnji teden.
Dogovor je rezultat neposrednih pogajanj na najvišji politični ravni. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in vodja Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Manfred Weber sta po navedbah virov zadevo obravnavala kot prednostno in jo zaključila po večurnih usklajevanjih, tudi v nočnih pogovorih.
Po besedah Manfreda Webra bo nova ureditev bistveno spremenila dosedanjo usmeritev. „Pri novih registracijah vozil po letu 2035 ne bo več zahteve po 100-odstotnem zmanjšanju izpustov CO₂, temveč bo za proizvajalce obvezen 90-odstotni cilj na ravni voznih parkov,“ je dejal. Dodal je, da tudi po letu 2040 ne bo predviden absolutni cilj brez emisij.
S tem je, kot po poročanju Bilda, poudarja Weber, umaknjena de facto prepoved tehnologije motorjev z notranjim zgorevanjem. „To pomeni, da se lahko vsi motorji, ki se trenutno proizvajajo v Nemčiji in drugod po EU, še naprej proizvajajo in prodajajo,“ je dejal.
Evropska komisija je v večernih urah potrdila, da doseženi dogovor drži in da bo uradno predstavljen v prihodnjih dneh.
Pritisk držav in politična razsežnost dogovora
K dogovoru so po navedbah več virov prispevali tudi politični pritiski iz posameznih držav članic. Pomembno vlogo naj bi imel skupni dopis italijanske premierke Giorgie Meloni in poljskega predsednika vlade Donalda Tuska, ki sta opozorila na gospodarske in industrijske posledice popolne prepovedi motorjev z notranjim zgorevanjem.
Svoje stališče je v zadnjih mesecih jasno izražal tudi predsednik nemške CDU Friedrich Merz, ki je večkrat opozoril, da prehiter in ideološko tog pristop lahko oslabi konkurenčnost evropske avtomobilske industrije.
Poudarek na tehnološki nevtralnosti in delovnih mestih
Weber ob tem poudarja, da dogovor ne pomeni odmika od podnebnih ciljev, poroča Bild. „Ostajamo na poti podnebne nevtralnosti, hkrati pa zagotavljamo tehnološko nevtralnost. To je ključno sporočilo za avtomobilsko industrijo in pomembno zagotovilo za več deset tisoč industrijskih delovnih mest,“ je dejal.
Po njegovih besedah je dogovor pomemben tudi z vidika notranjepolitične stabilnosti. Razprava o prepovedi motorjev z notranjim zgorevanjem namreč po njegovem mnenju ne bo več služila kot enostavna tarča za politično radikalizacijo. „Avtomobil je za nas kulturni in gospodarski simbol, ne pa ideološki bojni poligon,“ je dodal.
Iz avtomobilske industrije so se na dogovor odzvali zadržano optimistično. Predsednik uprave BMW Oliver Zipse je ocenil, da gre za „močan signal“ in pomemben prvi korak k „vzdržni ureditvi CO₂ v EU, ki upošteva realnost trga ter varuje zaposlenost in konkurenčnost evropskih proizvajalcev“.
Foto: Pixabay
