Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred pogovori z ameriškimi odposlanci v Berlinu potrdil, da je Kijev pripravljen opustiti prizadevanja za članstvo v Natu, če bi v zameno prejel trdna in pravno zavezujoča varnostna jamstva zahodnih zaveznic. Po njegovih besedah gre za kompromisno potezo z ukrajinske strani v iskanju poti do končanja vojne z Rusijo.
Takšna usmeritev pomeni pomemben premik v ukrajinski politiki. Država je v preteklih letih članstvo v Natu obravnavala kot ključno varovalo pred nadaljnjimi ruskimi napadi, cilj pa je zapisan tudi v ukrajinski ustavi. Hkrati ta signal delno sovpada z eno od osrednjih zahtev Moskve, čeprav Kijev vztraja, da vprašanje ozemeljskih koncesij za zdaj ni predmet dogovora.
Zelenski je v pogovoru z novinarji pojasnil, da so varnostna jamstva ZDA, evropskih držav in drugih partneric alternativa polnopravnemu članstvu v severnoatlantskem zavezništvu. „Ukrajina si je od vsega začetka prizadevala za Nato, ker to pomeni resnična varnostna zagotovila. Nekateri partnerji iz ZDA in Evrope te poti niso podprli,“ je dejal. Po njegovih besedah se zato kot možnost odpirajo dvostranski dogovori, ki bi imeli vsebinsko težo podobno 5. členu Nata, ob podpori ZDA, evropskih držav ter partneric, kot sta Kanada in Japonska.
„To je z naše strani že kompromis,“ je po navajanju Reutersa, poudaril Zelenski in dodal, da morajo biti morebitna varnostna jamstva pravno zavezujoča in ne zgolj politične izjave dobre volje.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v preteklosti večkrat zahteval, da se Ukrajina uradno odpove članstvu v Natu, obenem pa vztrajal pri umiku ukrajinskih sil z delov Donbasa, ki so še pod nadzorom Kijeva. Moskva zagovarja tudi koncept ukrajinske nevtralnosti in izključitev kakršnekoli prisotnosti Natovih enot na ukrajinskem ozemlju. Ruski viri so v začetku leta navajali, da si Kremelj želi pisne zaveze vodilnih zahodnih držav, da se zavezništvo ne bo več širilo proti vzhodu, kar bi formalno izključilo članstvo Ukrajine in drugih nekdanjih sovjetskih republik.
Dostojanstveni mir
Zelenski je v tem kontekstu znova govoril o potrebi po „dostojanstvenem miru“ in zagotovilih, da se ruski napadi ne bodo ponovili. Izjave je podal ob pripravah na srečanja z ameriškimi in evropskimi predstavniki v Berlinu, kjer potekajo usklajevanja o morebitni poti do prekinitve spopadov, ki veljajo za najhujši oboroženi konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni.
Ukrajinski predsednik je obenem opozoril, da Rusija po njegovem mnenju zavlačuje vojno z nadaljevanjem obsežnih napadov na mesta ter energetsko in vodno infrastrukturo. Dejal je, da je po zadnjih obstreljevanjih na stotine tisoč ljudi ostalo brez električne energije, ogrevanja in vode, ter ob tem objavil posnetke uničenih in gorečih stavb. „Rusija zavlačuje vojno in si prizadeva povzročiti čim več škode našim ljudem,“ je poudaril.
Čeprav program pogovorov v Berlinu ni bil javno razkrit, je ameriški uradnik potrdil, da sta se v Nemčijo odpravila posebni odposlanec predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff in njegov zet Jared Kushner. Witkoff je pri pogovorih z Ukrajino in Rusijo o ameriškem mirovnem predlogu že sodeloval, njegova vloga pa po ocenah diplomatov kaže na to, da Washington vidi možnost napredka skoraj štiri leta po začetku ruske invazije leta 2022, navaja Reuters.
Zelenski je dejal, da Ukrajina skupaj z evropskimi državami in ZDA preučuje okvirni 20-točkovni načrt, ki bi se lahko končal s premirjem. Ob tem je poudaril, da Kijev trenutno nima neposrednih pogovorov z Moskvo, ter dodal, da bi bila prekinitev ognja vzdolž obstoječih frontnih črt ena od realnih možnosti.
Kritičen trenutek
V ponedeljek naj bi nemški kancler Friedrich Merz v Berlinu gostil Zelenskega in več evropskih voditeljev, kar je še ena v nizu javnih potez podpore Ukrajini. Velika Britanija, Francija in Nemčija si po navedbah diplomatskih virov, na katere se pri poročanju sklicuje Reuters, prizadevajo dopolniti ameriške predloge, ki so v osnutku, razkritem prejšnji mesec, vsebovali zahteve po ozemeljskih koncesijah, odpovedi Natovim ambicijam in omejitvah ukrajinskih oboroženih sil.
Evropski zavezniki govorijo o „kritičnem trenutku“, ki bi lahko dolgoročno zaznamoval prihodnost Ukrajine, obenem pa razpravljajo tudi o uporabi zamrznjenih sredstev ruske centralne banke za financiranje vojaških in civilnih potreb Kijeva.
Na dogajanje so se odzvali tudi v Natu. Generalni sekretar Mark Rutte je v Berlinu dejal, da bi moral biti Nato „pripravljen na obseg vojne, kakršnega so doživeli naši stari starši ali prastari starši“, in opozoril, da bi lahko bila Rusija grožnja tudi drugim državam. Kremelj je takšne ocene znova zavrnil. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je dejal, da gre za „neodgovorne izjave“, in dodal, da po njegovem mnenju takšna retorika kaže na nerazumevanje dejanskih razsežnosti druge svetovne vojne.
[Foto: President Of Ukraine/Flickr]
