[STA] – Prehodi posameznikov med javnim sektorjem in gospodarstvom lahko predstavljajo številna tveganja za nastanek nasprotij interesov, klientelizem in neustrezno kadrovanje, zaradi česar so nujna ustrezna pravila, transparentnost in nadzor, je bil eden od poudarkov današnje okrogle mize v okviru Tedna preprečevanja korupcije.
Sodelujoči so na dogodku, ki ga je organizirala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), osvetlili predvsem vprašanje tako imenovanih vrtljivih vrat oziroma prehajanja posameznikov med javnim in zasebnim sektorjem, ki so lahko povsem legitimni in koristni, a hkrati predstavljajo tveganje neupravičenega vpliva, prenosa informacij ali nepoštene prednost.
Medtem ko so med pozitivnimi učinki takšnih prehodov izpostavili prenos znanja in izkušenj, pa so na drugi strani opozorili tudi na negativne posledice, kot so tveganja za nastanek nasprotij interesov, klientelizem in neustrezno kadrovanje.
Predsednik KPK Robert Šumi je poudaril, da morajo biti prehodi med sektorji urejeni tako, da ne ogrožajo javnega interesa in da posamezniku ne omogočajo neupravičenih prednosti zaradi preteklih pristojnosti ali dostopa do informacij.
“Vrtljiva vrata so pomemben institut krepitve pravne države in zelo malo je treba, da povrnemo zaupanje, da sistem funkcionira. Tudi s tako majhnim številom prebivalcev, kot jih imamo v Sloveniji, lahko uspešno obvladujemo nasprotje interesov in ravnamo integritetno. Šteje pa vodenje z dobrim zgledom, ki mora potekati od vrha, z vodilnih funkcij, navzdol,” je bil jasen.
Izboljšava mehanizma
Dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Miro Cerar je opozoril, da je treba izboljšati mehanizme na področju preprečevanja negativnih učinkov vrtljivih vrat, ampak da je to treba delati z občutkom in realnim razumevanjem stanja.
“Dokler ne bodo institucije bolj spoštovane in ne bo sama oblast spoštovala to, kar je vzpostavila, in ne bo javna uprava bolj depolitizirana, ne bomo imeli pravih učinkov,” je poudaril. Ob tem je izpostavil tudi primer iz časa njegovega vodenja vlade, ko so na nekaterih pomembnih funkcijah v javni upravi zaradi njihove strokovnosti pustili ljudi, ki niso bili pripadniki vladajoče koalicije, ter na koncu niso izkazali lojalnosti do države oz. vlade. “Informacije so uhajale, kršila se je zaupnost. Nimamo razvite te kulture, da javni uslužbenci služijo državi,” je poudaril.
Novinarka Pop TV Nika Kunaver pa je dejala, da je spraševanje novinarjev o prehodih in postopkih ne le legitimno, temveč ena temeljnih dolžnosti novinarjev. Prepričana je, da je ključ do pravičnega delovanja vseh posameznikov transparentnost. “Transparentnost v bistvu ne bi smela biti zgolj objava imena in priimka na spletni strani, ampak morajo biti javno razloženi razlogi za nek prehod, kakšne so bile okoliščine postopka, morebitne omejitve delovanja ter zaščitni mehanizmi, ki bi dejansko lahko preprečili zlorabe,” je povedala.
Generalni direktor Direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar pa je dejal, da mora biti posegi v svobodo izbire zaposlitve premišljen in ustrezno ovrednoten. “Ko dopolnjujemo zakonodajo, to delamo na podlagi mednarodnih primerjav in ciljev, ki jih hočemo doseči, ne pa na podlagi posameznih primerov, ki so odmevali v javnosti,” je izpostavil. Prepričan je, da je sicer v interesu vseh – tako javnih uslužbencev kot funkcionarjev in zasebnih delodajalcev – da so pravila igre jasna.
Samoregulacija
Po mnenju izvršne direktorice Združenja nadzornikov Slovenije Irene Prijović pa je boljša pot pot od dodatne zakonske regulacije samoregulacija. “Zahteva pa to politično kulturo in integriteto posameznika. Vsi delamo napake, ampak ko ne opaziš, da si nekaj napačno ravnal, pa ti stroka in institucije povedo, lahko to odgovornost tudi sprejmeš,” je ponazorila. Kot je dodala, večina ne prevzame odgovornosti in želi ohraniti videz, da so vse naredili prav.
Ravno danes pa je vlada sprejela odgovor na priporočila KPK iz julija letos glede preučitve veljavne zakonodaje na področju prehajanja funkcionarjev in javnih uslužbencev iz javnega sektorja v zasebni sektor. Vlada pojasnjuje, da navedeno področje v Sloveniji ni neurejeno ter da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ureja tudi začasno prepoved poslovanja po prenehanju funkcije.
Zakon o javnih uslužbencih in zakon o funkcionarjih pa po pojasnilih vlade navedenega vprašanja posebej ne urejata, imata pa vrsto določb o omejevanju in prepovedi opravljanja drugega dela med trajanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma med trajanjem opravljanja funkcije.
“Pristojno ministrstvo za javno upravo spremlja in bo še naprej spremljalo prakso reguliranja teh vprašanj v drugih državah članicah EU, pri čemer na splošno ugotavlja, da države praviloma obdobja prehajanja nimajo določenega za vse javne uslužbence, kot je razumeti priporočila KPK, da naj se to uredi v Sloveniji,” je v sporočilu za javnost po današnji seji zapisala vlada.
Foto: STA, UKOM, Wikimedia
