S 1. julijem 2025 bodo v Sloveniji delavci, delodajalci in upokojenci začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, kar bo omogočilo vzpostavitev novih storitev, ki jih doslej v takšni obliki ni bilo. Nov sistem, ki ga ureja Zakon o dolgotrajni oskrbi, prinaša pomembne spremembe v načinu financiranja in izvajanja oskrbe, zlasti za tiste, ki potrebujejo pomoč na domu ali v institucijah.
Ministrstvo za solidarno prihodnost pravi, da bo prispevek ključen za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti sistema.
Zaposleni in delodajalci bodo prispevali po en odstotek od bruto plače, medtem ko bodo upokojenci plačevali en odstotek od neto pokojnine. Samozaposleni in kmetje bodo prispevek plačevali v višini dveh odstotkov od minimalne osnove, ki trenutno znaša 26,65 evra, kar pomeni, da bo njihov mesečni prispevek nekoliko višji.
Po izračunih, ki jih je objavilo Ministrstvo za solidarno prihodnost, bo povprečni zaposleni mesečno prispeval približno 24 evrov, enak znesek pa bo dodal še delodajalec. Upokojenci bodo v povprečju odšteli okoli 10 evrov mesečno, popoldanski samozaposleni pa približno 7 evrov.
Prvo plačilo za samozaposlene bo izvedeno avgusta 2025, pri čemer bo obračunano za nazaj od julija. Država bo k sistemu letno prispevala 190 milijonov evrov iz proračuna, s čimer se bo zagotovila dodatna finančna podpora.
Nove storitve za večjo samostojnost
Ena od ključnih novosti, ki jih prinaša zakon, je dolgotrajna oskrba na domu, ki se bo začela izvajati 1. julija 2025. Upravičenci bodo deležni pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih, kot so oblačenje, hranjenje in jemanje zdravil, pa tudi storitev zdravstvene nege.
Osnova za cene dolgotrajne oskrba na domu po navedbah ministrstva podatki izvajalcev samih
Na ministrstvu za solidarno prihodnost na očitke Skupnosti občin Slovenije (SOS) o prenizkih cenah dolgotrajne oskrbe na domu zatrjujejo, da so osnova za določitev cen dejanski podatki, ki so jih posredovali izvajalci sami. Cene tudi niso končne, njihovo usklajevanje bo namreč reden in sistemski proces, so zapisali v odzivu za STA… več tukaj.
Poleg tega bo na voljo e-oskrba, storitev na daljavo, ki bo prek elektronskih zapestnic spremljala stanje uporabnikov in v primeru padca ali drugih težav sprožila nujno pomoč.
Kot je pojasnilo Ministrstvo za solidarno prihodnost, bo e-oskrba sofinancirana v višini 25 evrov mesečno na uporabnika, pri čemer bo enkratni strošek za namestitev opreme znašal 50 evrov. Te storitve naj bi uporabnikom omogočile čim daljše bivanje v domačem okolju in povečale njihovo varnost ter samostojnost.
Postopno uvajanje in vstopne točke
Pravice iz sistema dolgotrajne oskrbe se bodo uveljavljale postopoma. Že od 1. januarja 2025 so na centrih za socialno delo vzpostavljene vstopne točke, kjer upravičenci oddajajo vloge in kjer se ocenjuje njihova upravičenost do storitev.
Od 1. julija 2025 bodo na voljo dolgotrajna oskrba na domu, e-oskrba in storitve za krepitev ter ohranjanje samostojnosti, medtem ko bo pravica do oskrbe v instituciji na voljo od 1. decembra 2025. Takrat bodo približno 20.000 ljudi v domovih za starejše samodejno prevedeni v nov sistem.
Iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo pokrit celoten obseg socialnovarstvenih storitev, uporabniki pa bodo plačevali le nastanitveni del, kot sta prehrana in bivanje.
Na voljo bo tudi možnost denarnega nadomestila , in sicer od decembra 2025, in sicer za tiste, ki zaradi pomanjkanja kadra ne bodo mogli koristiti storitev, z zneski, ki se gibljejo od 90 do 500 evrov mesečno, odvisno od kategorije upravičenosti.
Delodajalske organizacije pozivajo k zamiku ali postopni uvedbi prispevka za dolgotrajno oskrbo
Delodajalske organizacije ponovno pozivajo k zamiku ali postopnem uvajanju dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo ter vključitvi socialnih partnerjev in strokovnih institucij v pripravo finančne ocene. Opozarjajo, da je uvedba dodatnih prispevkov za dolgotrajno oskrbo prezgodnja in nesorazmerna glede na dejanske potrebe sistema… več tukaj.
Miha D. Kovač
Foto: Pixabay
