Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) je v parlamentarno proceduro vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Na dnevnem redu želijo obravnavo ene same točke: Dolgotrajna oskrba – prispevek brez storitev.
Kot so zapisali v stranki, je dolgotrajna oskrba postala simbol neučinkovitosti vlade Roberta Goloba in ministrstva za solidarno prihodnost. „Prispevek za dolgotrajno oskrbo se pobira, pravice pa niso dostopne,“ so navedli.
Po uveljavitvi obveznega prispevka 1. julija letos sistem še vedno ne deluje v predvidenem obsegu. Na SDS so opozorili, da vlada ni zagotovila izvajanja oskrbe na domu, e-oskrbe in storitev za krepitev samostojnosti. „Vlada je najprej ustavila rešitve, ki jih je uvedla Janševa vlada, nato pa ni bila sposobna uresničiti niti lastnih določb,“ so poudarili.
SDS je ob tem spomnila, da je bilo ob uveljavitvi zakona obljubljeno, da bodo vse ključne storitve dostopne takoj, ko se začne pobiranje prispevka. Po njihovih besedah pa se to ni zgodilo.
Posebno kritični so bili do stanja na centrih za socialno delo (CSD). Ti naj bi se soočali z desettisoči nerešenih vlog in večmesečnimi zamiki pri izdaji odločb. „Ocenjeno je bilo, da bi bilo potrebnih vsaj 200 dodatnih strokovnih delavcev, ki pa jih vlada ni zagotovila,“ so pojasnili v SDS.
Posledično se ljudje, ki so oddali vloge, še vedno soočajo z dolgotrajnimi postopki in negotovostjo glede dostopa do storitev.
Nedelujoč informacijski sistem
V SDS so izpostavili tudi neučinkovitost informacijskega sistema. Po njihovih navedbah kljub vloženim finančnim sredstvom odločbe nastajajo ročno, evidence pa se vodijo improvizirano. „Postopek je netransparenten in neučinkovit,“ so poudarili.
Dodali so, da takšno stanje zmanjšuje zaupanje javnosti in povečuje občutek, da gre zgolj za pobiranje denarja brez dejanskih rezultatov.
Skoraj polovica občin po Sloveniji še nima sklenjenih pogodb za oskrbo na domu, so opozorili v SDS. To pomeni, da prebivalci v mnogih okoljih nimajo dostopa niti do osnovnih storitev, čeprav redno plačujejo prispevek.
„Sistem je nepopoln, mreža izvajalcev ni zagotovljena, ljudje pa ostajajo brez pomoči,“ so navedli.
Stranka je spomnila tudi na kadrovsko stisko v domovih za starejše in pri izvajalcih oskrbe. Primanjkuje medicinskih sester, negovalnega osebja in terapevtov, posledica pa so daljše čakalne dobe in nižja kakovost storitev.
„Namesto izboljšanja se stanje v domovih slabša,“ so opozorili.
Prispevek brez storitev
Poseben očitek vladi je dejstvo, da se prispevek že pobira, pravice pa v praksi niso dostopne. Od 1. julija 2025 se po njihovih navedbah prispevek redno odteguje – 1 odstotek delojemalcem, 1 odstotek delodajalcem, 1 odstotek upokojencem in 2 odstotka samostojnim podjetnikom ter kmetom.
„Na posebnem računu se zbirajo visoka sredstva, del teh pa se namenja celo za druge namene, kot so povračila ZPIZ,“ so opozorili v SDS. Po njihovem mnenju to dodatno zmanjšuje zaupanje ljudi v sistem.
Posebej so izpostavili položaj upokojencev. Ti morajo mesečno 1 odstotek svojih pokojnin odvajati v sistem, čeprav storitev ne dobijo. „Gre za dodatno finančno breme ob pokojninah, ki že tako ne zadoščajo za dostojno življenje,“ so zapisali.
Dodali so, da je ena najranljivejših skupin prebivalstva z uvedbo prispevka še bolj obremenjena. „Nesprejemljivo je, da plačujejo prispevek za storitev, ki je sploh ne dobijo,“ so poudarili.
Nepripravljenost na december
SDS je opozorila tudi na bližajoči se 1. december 2025, ko naj bi se pravice v okviru dolgotrajne oskrbe dodatno razširile. Med njimi so institucionalna oskrba, denarni prejemek in nadomestna oskrba.
„Sistem na to ni pripravljen,“ so pojasnili. Po njihovem mnenju vlada ni zagotovila potrebnih pogojev za izvajanje novih storitev.
V SDS menijo, da trenutne razmere niso sprejemljive. „Ljudje redno plačujejo prispevek, pravic pa v praksi ni,“ so zapisali. Zato predlagajo razbremenitvene ukrepe.
Kot prvo izpostavljajo oprostitev upokojencev plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo. „Plačevanje prispevka pomeni neposredno znižanje pokojnin in dodatno socialno stisko,“ so poudarili.
Kot drugo pa predlagajo moratorij na plačevanje prispevka za vse ostale. „Pobiranje prispevka se mora začasno ustaviti, dokler ne bodo vzpostavljeni informacijski sistem, kadrovske kapacitete, mreža izvajalcev in dejanska možnost uveljavljanja pravic,“ so pojasnili.
Ob tem zahtevajo pripravo jasne in pregledne finančne konstrukcije, ki bi zagotavljala dolgoročno stabilnost sistema. „Potrebna je jasna finančna konstrukcija, ki bo temelj za dolgoročno stabilnost,“ so zaključili na SDS.
Foto: Matija Sušnik/DZ
