Evropski voditelji so ocenili, da je treba okrepiti prizadevanja za oblikovanje varnostnih jamstev za Ukrajino, medtem ko ZDA vse izraziteje pritiskajo na Kijev, naj doseže mirovni dogovor z Rusijo. V Londonu so se v ponedeljek srečali ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, britanski premier Keir Starmer, francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz, da bi razpravljali o najnovejši različici mirovnega načrta, pripravljenega prejšnji teden med ukrajinskimi in ameriškimi uradniki. Francija je po srečanju sporočila, da se bodo prizadevanja za oblikovanje jamstev „okrepila“.
Zelenski naj bi zvečer nadaljeval pot v Bruselj, kjer so predvideni pogovori s predstavniki Nata in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
Pred srečanjem je Starmer poudaril, da mora mirovni sporazum za Ukrajino vključevati „trda varnostna jamstva“. Merz je, kot navaja BBC dodal, da je „skeptičen“ do nekaterih elementov predloga, ki prihajajo iz Washingtona, a da so voditelji zbrani prav zato, da se o teh vprašanjih pogovorijo.
V Kijevu in več evropskih prestolnicah vlada zaskrbljenost, da bi ZDA lahko zmanjšale podporo Ukrajini zaradi počasnega napredka v pogajanjih. Zelenski je v Londonu dejal, da Ukrajina „ne more brez Američanov in ne more brez Evrope“, zato je po njegovih besedah nujno sprejeti pomembne odločitve.
Ukrajinski uradniki so se prejšnji teden na Floridi tri dni sestajali z ameriškimi pogajalci. Med pogovori so skušali doseči spremembe v osnutku mirovnega predloga, ki ga podpirajo ZDA in ki ga je Kijev dojemal kot preveč ugodnega za Rusijo. Ukrajina vztraja pri varnostnih jamstvih, ki bi preprečila nove napade po morebitnem sporazumu.
Sporne točke pogajanj in odzivi Moskve
Vprašanje ozemeljskih koncesij ostaja osrednja točka razhajanj, poroča BBC. Po ameriškem predlogu naj bi Ukrajina umaknila svoje sile iz vzhodnih regij, ki jih je Rusija skušala zavzeti, a jih ni povsem obvladala, v zameno za ruski umik z drugih območij. Zelenski takšen pristop zavrača in poudarja, da bi Rusija lahko nepopoln nadzor na vzhodu izkoristila za prihodnje napade.
Kljub pritiskom iz Washingtona ni veliko znakov napredka. Srečanje med ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi ni prineslo rezultatov. Tem pogovorom so sledili trije dnevi srečanj med glavnim ukrajinskim pogajalcem Rustemom Umerovom in ameriško ekipo v Miamiju, kjer so obe strani govorile o „napredku“, a brez konkretnih opredelitev.
Trump je v nedeljo izjavil, da ga „razočara“, ker Zelenski še ni prebral revidiranega osnutka mirovnega predloga, in dodal, da se Putin „s tem strinja“. Zelenski je skoraj istočasno povedal, da pričakuje podrobno poročilo Umerova med obiskom v Londonu ali Bruslju.
Vloga Evrope in nadaljevanje vojaških operacij
Pogovori v Londonu so bili najnovejši poskus evropskih držav, da bi ohranile vpliv v procesu, ki ga vodijo ZDA. V evropskih prestolnicah se vrstijo opozorila, da bi hitra rešitev, ki ne upošteva dolgoročnih interesov celine, lahko okrnila evropsko varnostno arhitekturo.
Rusija ostaja pri svojih stališčih. Putin je prejšnji teden ponovil, da bo nadaljeval bojne operacije, dokler ruske sile ne prevzamejo popolnega nadzora nad Doneško in Luhansko regijo. Ocenjuje se, da ruska vojska trenutno zaseda približno 85 odstotkov obeh regij.
Usoda jedrske elektrarne Zaporižje, ki jo je Rusija zasedla leta 2022, ostaja sporna točka. Ameriški uradniki opozarjajo, da je vprašanje nadzora nad elektrarno ključnega pomena v okviru pogovorov o koncu vojne.
Razmere na bojišču
Med nedeljskimi in ponedeljkovimi napadi ruskih sil na devet ukrajinskih regij je bilo ubitih 10 ljudi, 47 pa ranjenih. Ruska vojska je uporabila brezpilotne letalnike, jadralne bombe in rakete. Vojna traja od februarja 2022, odkar je Rusija sprožila napad v celotnem obsegu. Ukrajinska mesta so od začetka invazije redno pod ognjem, število ubitih in ranjenih pa med civilisti in vojaki ostaja visoko.
Foto: Pixabay
